Zavezancem s plačo iz tujine se obetajo izboljšave

V Fursu predvidevajo, da  bodo samostojne davčne napovedi do 1. avgusta oddali predvsem zavezanci z dohodki iz tujine.

Objavljeno
15. julij 2016 09.45
Begunci, državne meje, opozorilne table, slovenski grb
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc

Ljubljana – Odmera dohodnine za leto 2015 še poteka – 1. avgusta poteče rok za samostojne davčne napovedi, potem ko je finančna uprava v dveh svežnjih izdala 1.510.426 informativnih izračunov dohodnine. Tokrat so jih prvič dobili vsi državljani, ki so imeli med letom dohodke, ki so lahko vir dohodnine in štejejo v letno davčno osnovo. Zato so izračune dobili tudi zavezanci, ki med letom z obdavčljivimi dohodki niso presegli zneska splošne olajšave. Kdo naj še odda samostojno napoved?

Finančna uprava (Furs) je kakor vsako leto ob tem času objavila javni poziv za vložitev samostojnih napovedi za odmero dohodnine. »Če zavezanec do 15. junija 2016 na dom ni prejel informativnega izračuna dohodnine, čeprav je imel lani obdavčljive dohodke, ki štejejo v letno davčno osnovo, mora dohodninsko napoved vložiti sam do 1. avgusta 2016,« ob tem pojasnjujejo v generalnem finančnem uradu.

Pri tem poudarjajo, da višina letnega bruto dohodka ni več pomembna – to je novost iz zakona o davčnem postopku, ki pri odmeri za leto 2015 velja prvič. Furs mora zdaj torej informativni izračun sestaviti za vse zavezance, ki so imeli med letom obdavčljive dohodke, prav tako pa morajo vsi državljani tudi za majhne dohodke oddati samostojne napovedi, če niso dobili informativnega izračuna. To pa ne pomeni, da bodo morali plačati dohodnino, saj imajo vsi pravico do splošne olajšave, ki znaša 3302,7 evra - izjema so osebe, za katere drugi zavezanci uveljavljajo olajšavo za vzdrževane družinske člane, ki sami tako nimajo pravice do splošne olajšave, če oddajo lastno napoved.

Predvsem za dohodke iz tujine

Kdo naj bi torej sploh še oddal samostojno napoved, smo preverili pri finančni upravi, ko pa je okoli 75 odstotkom državljanov dobilo informativne izračune. Odgovarjajo nam, da na samostojne dohodninske napovedi posebej opozarjajo zavezance, ki so imeli lani dohodke iz tujine: »Če zavezanci dohodkov, prejetih v tujini, niso napovedali ne med dohodninskim letom ne v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, jih morajo napovedati zdaj s samostojno napovedjo na predpisanem obrazcu.«

Večina zavezancev, ki finančni upravi poroča o dohodkih iz tujine, ki štejejo v letno dohodninsko osnovo, uporabi ugovor zoper informativni izračun dohodnine.

Z njimi tudi uveljavijo stroške za prevoz na delo in malico: »Odbitek tujega davka zavezancu priznamo pri izračunu ali poračunu dohodnine na letni ravni le, če uveljavlja odbitek tujega davka v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine. To velja tudi, če pred tem že uveljavljajo tuji davek pri odmeri mesečne akontacije dohodnine.«

Zavezanci z obdavčljivimi dohodki iz tujine morajo napovedi priložiti dokazila, da so bili davek dolžni plačati že ob izplačilu v tujini: med ta dokazila uvrščajo znesek davka, plačanega v tujini, osnovo za plačilo davka in tudi dokazilo, da je znesek davka v tujini »dokončen in dejansko plačan«.

Na vprašanje, kako je po slovenskih predpisih sploh urejeno vprašanje stroškov za malico in prevoz pri slovenskih davčnih zavezancih s plačo iz tujine, v generalnem finančnem uradu odgovarjajo: »Po 45. členu zakona stroški v zvezi z delom v tujini štejejo kot dohodek iz delovnega razmerja, če je v pogodbi o zaposlitvi določeno, da so del plače oziroma niso posebej dogovorjeni kot povračilo stroškov. Stroški v zvezi z delom v tujini se v primeru, da niso posebej dogovorjeni in izkazani na plačilni listi, priznavajo kot zmanjšanje davčne osnove.« Po delovnopravni zakonodaji drugih držav je lahko povračilo stroškov del bruto plače posameznika in na plačilni listi ni izkazano posebej tako kot v Sloveniji.

Bodite pozorni na 1101

Po pojasnilih finančne uprave so informativne izračune dobili le tisti zavezanci z dohodki iz tujine, ki so že med letom vložili napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, kamor štejejo dohodki iz delovnega razmerja in pokojnine: »Če ti zavezanci tega niso storili, imeli pa so med letom še druge obdavčljive dohodke, ki štejejo v letno odmero, so dobili nepopolni informativni izračun dohodnine za leto 2015, če pa drugih dohodkov niso imeli, saj so dohodki iz tujine njihov edini vir, izračuna pač niso dobili.«

Po doslej zbranih podatkih so finančni uradi na informativne izračune za preteklo leto zaradi dohodkov iz tujine dobili 5104 ugovorov, to pa je bilo 81 odstotkov več kot leto prej, ko so jih od te skupine zavezancev dobili 2826.

V zvezi z napovedmi dohodkov iz tujine v Fursu pojasnjujejo, na katere rubrike v obrazcu naj bodo pozorni zavezanci: »Podatke o dohodkih, prejetih iz tujine, vpišejo pod rubriko 1101 – Dohodek iz delovnega razmerja in pod rubriko Dodatni podatki o dohodkih, prejetih iz tujine.« Pri odmeri za leto 2015 je ti rubriki izpolnilo 2933 zavezancev.

Izboljšave prek dohodnine

Novo, ugodnejšo ureditev za slovenske rezidente s plačo iz tujine zdaj predvideva novela zakona o dohodnini, ki je do 29. julija v javni razpravi – predvidena je tudi sprememba prvega odstavka 45. člena zakona. »Po predlogu se bo zavezancem, ki delajo v tujini, omogočila enaka pravica, kot jo imajo zavezanci, ki delajo v Sloveniji, tako da se bodo stroški prevoza na delo in z dela ter stroški prehrane za davčne namene obravnavali kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Zato je med predvidene popravke vključena sprememba, ki 45. člen zakona o dohodnini spreminja tako, da našteva dohodke iz delovnega razmerja iz tujine, ki ne štejejo v davčno osnovo.

Ta popravek bo torej omogočil, da bodo tudi pri zavezancih, ki dobivajo plačo iz tujine, iz davčne osnove izvzeti stroški za malico in prevoz na delo. »To pa pomeni, da finančna uprava teh izdatkov ne bo več obravnavala kot stroške v zvezi s pridobivanjem dohodka, ampak kot dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Poleg tega bodo po popravkih 45. člena zakona o dohodnini čezmejnim delovnim migrantom za prehrano na delu priznani 80 odstotkov višji izdatki kot delavcem na območju Slovenije. Ob veljavni uredbi to pomeni okoli 11 evrov na dan. Stroške dela, ki ne štejejo v davčno osnovo, v Sloveniji namreč določi vlada z uredbo.