Tiskane izdaje
Odvzeta spodbuda investicijam in rasti
Kot prvo navajajo odvzeto spodbudo investicijam: do sedaj je bila davčna oaljašava za raziskave in razvoj 100-odstotna, zdaj pa to vlada prepolavlja, po drugi strani pa namesto nujne razširitve dohodninski razredov in pričakovane prispevne (socialne) kapice zaposlenim ponuja drobtinice, česar ni mogoče razumeti kot napovedano razbremenitev dela, so zapisali v Združenju Manager.
»Ko gospodarstveniki pojasnjujemo nujnost razširitve dohodninskih razredov, davčne razbremenitve plač in zvišanja neto prejemkov zaposlenih, kar bi imelo pozitivne učinke na konkurenčnost podjetij, privlačnost za investicije, višjo domačo potrošnjo in večjo produktivnost, smo deležni odgovorov, da si takega izpada proračunskih prihodkov država ne more privoščiti,« pojasnjuje Sonja Šmuc, izvršna dirketorica Združenja Manager, in opozarja, da je to zavajanje: »Ministrstvo za finance doslej še nikoli ni pokazalo dinamičnega izračuna, ki bi upošteval dodatne prilive, ki bi sledili višji domači potrošnji, večji gospodarski rasti in dodatnim
vlaganjem«.
»Kazen za uspešnost«
Gospodarstvo, ki je po težkem kriznem obdobju ponovno pokazalo svojo vitalnost in rast, je s predstavljenim davčnim svežnjem dejansko kaznovano: vlada podjetjem izstavlja račun za njihovo uspešnost, namesto da bi
ustvarjala spodbudnejše poslovno okolje. V istem tednu je vlada napovedala, da bo za plače v javnemu sektorju naslednje leto namenila dodatnih 200 milijonov evrov, navajajo v Združenju Manager.
V pismu, ki ga je v začetku oktobra predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik poslal predsedniku vlade, finančnemu in gospodarskemu ministru, je apeliral na razumno in pošteno ekonomsko-kadrovsko politiko zlasti pri obdavčitvi dela. Pri tem se je združenje oprlo na rezultate neodvisne raziskave agencije Ipsos, kakšno obdavčitev ljudje smatrajo za pošteno in kakšen delež bruto plače bi bili pripravljeni prispevati za davke in
prispevke, če bi bili v najvišjem razredu. To so reprezentativni odgovori 863 ljudi:
Dve tretjini Slovencev bi mejo postavilo pri 30-40 %. Dejansko je bruto-bruto obdavčitev najbolje plačanih že sedaj med 60 % in 70 %; tak davčni primež je daleč preko meje poštene obdavčitve, poudarjajo: »Ne gre samo za prizadevanje tistih, ki so v najvišjem razredu, da bi bili obdavčeni bolj normalno, temveč za mnoge eksternalije, ki so s tem povezane. Ne nazadnje glasno odmevajo zaloputnjena vrata multinacionalk, ki odhajajo ali so že odšla iz Slovenije in tako odnesla številna dobro plačana delovna mesta; ampak z njimi izgubljamo tudi stik z najnovejšim znanjem, povezanostjo z globalno skupnostjo, hkrati pa drugim tujim vlagateljem tako sporočajo, da naj v Slovenijo ne hodijo. To so dolgoročno velike stvari,« je zapisano v apelu, ki nasprotuje ohranitvi 50-odstotnega dohodninskega razreda in poziva k normalizaciji davčnega plačnega sistema, ki bo spoštoval prispevek najbolj produktivnih ljudi in podjetjem omogočil, da se razvijajo.
100-odstotne olajšave za reinvestiran dobiček
Poleg previsoke obdavčitve dela, zlasti najbolj izobraženih in razvojnih kadrov, je Združenje Manager predstavnikom vlade predlagalo uvedbo 100-odstotne olajšave na reinvestiran dobiček, kar bi še okrepilo pozitivne spodbude, ki izhajo iz sedanje ureditve olajšav za raziskave in razvoj. Ves dobiček, ki je vložen v razvoj podjetij, bi moral biti oproščen davka, saj se davčni priliv ustvari v naslednjem investicijskem koraku: skozi 22 % DDV na investicije, plače pri dobaviteljih in podizvajalcih ter skozi večji promet, ki ga ustvari družba z rastjo. »Če pustiš ljudem in podjetjem več denarja v obtoku, se s tem spodbuja rast. Tega politiki nikakor nočejo razumeti in samo prerazporejajo denar od tistih, ki ga ustvarjajo, k tistim, ki ga trošijo,« opozarja Aleksander Zalaznik.
»Apeliramo na vlado, da pri razvoju gospodarske politike prisluhne gospodarstvenikom in ohranili bomo vitalno gospodarsko rast, ki omogoča ustvarjanje novih delovnih mest in večje prilive v državne blagajne,« so za konec zapisali v Združenju Manager v sporočilu za javnost.
