Tiskane izdaje
»V sprejetem proračunu je bilo navedeno, da mora Kapitalska družba (Kad) Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) nameniti 190 milijonov evrov; 50 milijonov evrov skladno z zakonom, kot vsako leto, ter 140 milijonov evrov iz sredstev, ki jih pridobi v privatizaciji. Ker se to ni zgodilo, je razliko država namenila iz proračuna,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedala premierka v odhodu Alenka Bratušek.
S tem se povečuje proračunski primanjkljaj za 140 milijonov evrov in bo znašal 1,15 milijarde evrov, je povedala. A kot je dejala, se bo povečal po denarnem toku, po metodologiji ESA 95 pa ne. Tudi številke, ki smo jih poslali v Bruselj, stojijo, je dodala.
S predvidenimi 140 milijoni evrov po njenih besedah ni bilo mišljene konkretne kupnine, znesek je bil že predviden v proračunu. »Ko smo šli v spremembo proračuna za leto 2014, smo se zavedali, da je to lahko neznanka,« je dejala.
Bratuškova je ob tem spomnila, da je bil proračun junija drugi mesec zapored v presežku. Ta je dosegel 11,2 milijona evrov, potem ko je maja znašal nekaj več kot 22,2 milijona evrov. V prvem polletju je proračun ustvaril malo manj kot 688 milijonov evrov primanjkljaja, kar je približno polovica manj kot leto prej.
Ob tem je spomnila, da Sloveniji v Bruslju zaradi napak pri črpanju evropskih sredstev stoji za 350 milijonov evrov zahtevkov. »Praktično vsak dan smo na zvezi z njimi, tako da pričakujem, da bi lahko vsaj en del sredstev lahko čim prej dobili v proračun,« je dejala in dodala, da smo bili kljub temu ob koncu obdobja neto prejemniki v višini 140 milijonov evrov.
Pogajanja s sindikati neuspešna
Medtem so se pogajanja s sindikati javnega sektorja za obvladovanje plačne mase v letu 2015 zaključila neuspešno. Po njenih besedah so bili tik pred uspešnim zaključkom, a so sindikati »na podlagi nekaterih izjav zvišali svoja pričakovanja« in podali predlog, ki za vlado ni bil sprejemljiv. Če bi njihov predlog za sprostitev napredovanj sprejeli, bi bilo namreč treba odhodke za plače povečati za približno 50 milijonov evrov.
Premierka v odhodu si tako nadeja, da bo nova vlada čim prej nadaljevala pogajanja, sicer bo »350-milijonski udarec«, povzročen z nedogovorom, preveč ogrozil stabilnost javnih financ, je ocenila.
Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Uroš Čufer je dejal, da rebalans proračuna za letos ne bo potreben oz. da je treba v okviru obstoječega proračuna leto pripeljati do konca, med drugim tudi zato, ker ni znano, kdaj se bo sestavilo novo vlado.
Po njegovih besedah je proračun za prihodnje leto sprejet in "omogoča, da ko nova vlada začne delo, lahko sprejme prioritete in šele nato naredi rebalans". Vsaka vlada pa po njegovih besedah lahko pričakuje presenečenja, zlasti negativna.
