Tiskane izdaje
»Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) podpira dajatve na živila z nezdravim profilom, saj številne raziskave, ki potekajo v državah, ki tovrstne obdavčitve že imajo, kažejo, da sistem deluje in ljudje kupujejo manj takih izdelkov,« opozarjajo v zvezi ob napovedi ministra za finance Janeza Šušteršiča, da bo vlada pripravila zakon o davku na (pre)sladke pijače.
Zdravo je najboljša zaščita
Hkrati poudarjajo, da bi morala biti sredstva zbrana iz tovrstnih dajatev, vsaj delno, če ne v celoti, namenjena spodbujanju zdravega prehranjevanja in življenjskega sloga, lahko tudi za šolsko prehrano otrok iz socialno šibkejših družin. Pri dvigu trošarin na elektriko predlagajo zaščito ranljivih skupin odjemalcev.
V ZPS poudarjajo, da že od leta 2009 dejavno podpirajo pobudo za uvedbo dajatev na nezdrava živila in pijače. Prepričani so, da lahko država z uvedbo predlagane dajatve na sladkane pijače doseže več dolgoročnih: » Torej ne zajezimo le kratkoročnega zmanjšanja uživanja tovrstnih pijač, kjer so po aktualnih raziskavah naši mladostniki v samem evropskem vrhu, ampak dolgoročno vplivamo na oblikovanje bolj zdravih prehranjevalnih navad.« Ob tem zvezi potrošnikov poudarjajo, da so zdrave navade najboljša zaščita pred sodobnimi boleznimi današnjega časa, med katerimi so debelost otrok, sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja.
Koliko sladkorja je že preveč?
Z definicijo, kaj je (pre)sladka pijača, so se letošnje poletje ukvarjali na Zvezi potrošnikov Slovenije. V akciji ozaveščanja potrošnikov »veš, kaj ješ?« in »veš, kaj piješ?« so ponudili semafor s priporočljivimi mejnimi vrednostmi določenih sestavin najprej za živila in nato še za pijače. Pri pijačah so merili maščobo, nasičene maščobne kisline, sladkor in sol. Na semaforju, ki ga je moč najti na spletni strani www.veskajjes.si, se zeleno obarva pijača, ki ima manj kot 2,5 grama sladkorja na 100 ml; to je po merilih ZPS sprejemljiva oziroma varna vsebnost sladkorja. Če je v 100 ml pijače med 2,5 in 6,3 grama sladkorja, pade pijača v oranžno polje (tu je potrebna previdnost in zmernost), ko pa sladkor presega 6,3 grama na 100 ml, se prižge rdeča. Kar pomeni, poenostavljeno, »roke proč, če hočemo ostati zdravi«.
Slovaška raje spodbuja kot kaznuje
Predsednica ZPS Breda Kutin opozarja, da obdavčitev nezdravih živil vendarle ni povezana le s trenutnimi proračunskimi težavami evropskih držav, saj so strokovnjaki na škodo, ki jo povzročajo zdravju, opozarjali že dosti prej: »Predlagane dajatve na sladkane pijače niso novost v evropskem prostoru, konec koncev takšno obdavčitev predlaga tudi Bela knjiga Evropske komisije na temo prehrane, prekomerne teže in s tem povezanimi tveganji, ki je bila sprejeta za obdobje 2007-13.« Več držav poskuša svojim blagajnam pomagati z dodatnimi dajatvami na nezdrava živila, ki kaznujejo potrošnike, mogoče pa je izbrati tudi drugačen pristop, poudarjajo v ZPS: »Slovaška želi z ukrepi direktnega subvencioniranja sadja in zelenjave ter krompirja spodbuditi bolj zdravo prehranjevanje.«
Živilci: vprašljivo orodje
V zbornici kmetijskih in živilskih podjetij opozarjajo, da so na Danskem dodatno obdavčitev (pre)sladkih pijač in slaščic uvedli zaradi pritiskov zdravstvenega resorja, a so jo tudi že tudi ukinili. Po besedah direktorice zbornice Tatjane Zagorc je bila izvedba sistema preveč zapletena in draga. Sicer pa kljub upoštevanju pričakovanj ministrstva za zdravje, da bi dodatna obdavčitev pijač in živil s sladkorjem (o tem so razmišljali že lani v Pahorjevi vladi) zmanjšala porabo »nezdravih« živil, to ni najbolj realno. Da trošarine ne predstavljajo učinkovitega orodja pri spreminjanju vedenja potrošnika, naj bi potrjevale tudi številne mednarodne študije. Trošarine oziroma davki, ki so povrhu vsega diskriminatorni, zatorej ne smejo predstavljati orodja za promocijo zdravih prehranskih navad.
Če država sledi izključno finančnemu učinku uvedbe dodatnih trošarin, ki bodo podjetjem dodatno oteževala in obremenila poslovanje, mora upoštevati tudi, da bo potrebovala več denarja za vzpostavitev nadzornega sistema, opozarjajo v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Čeprav še ne vedo, kako si na ministrstvu za finance predstavljajo to obdavčitev, pa je po besedah Tatjane Zagorc razumeti, da bi z davkom na sladke pijače zajeli vse pijače z dodanim sladkorjem (od sirupov, vode z dodanimi sladkanimi okusi, ledenih čajev, sadnih sokov in napitkov, coca-cole, cockte, energetskih napitkov itd.).
Kaj pa sladila?
Po besedah ministra za finance so zamisli o obdavčitvi sladkih pijač za zdaj na ravni delovnega osnutka, o vsebini zakona, ki ga bržkone ne bo pred poletjem 2013, se bodo dogovorili z ministrstvom za zdravje. Za zdaj razmišljajo o 10 centih dodatnega davka na liter sladke pijače. »Na podlagi pogovorov z ministrstvom za zdravje je ključna dilema ravno opredelitev predmeta obdavčitve, saj je možnih več pristopov: na primer upoštevanje zgolj dodanega sladkorja ali upoštevanje skupnega sladkorja. Vprašanje je tudi, kako ravnati v primeru sladil,« je mogoče zvedeti v ministrstvu za finance.
Previdno pri elektriki
Pri dvigu trošarin na elektriko v ZPS vladi predlagajo, naj najprej razširi koncept ranljivih odjemalcev. »V skupino »ranljivega odjemalca« po našem mnenju poleg uporabnikov električnih medicinskih naprav sodijo tudi gospodinjstva, kjer so vsi odrasli člani brezposelni, upokojenci, ki prejemajo minimalno pokojnino, enostarševske družine z minimalnimi prejemki in invalidi. Vse te ranljive kategorije gospodinjskih odjemalcev bi morale biti varovane pred odklopom,« pravi predsednica ZPS Breda Kutin.
