Tiskane izdaje
Laško, Ljubljana − Več kot 90 odstotkov poslovnih subjektov bo v prihodnje lahko izboljšalo svojo učinkovitost s pomočjo digitalnih storitev izvajalcev računovodskih storitev.
Nove storitve, inovativni poslovni modeli in novi načini sodelovanja, ki bodo temeljili na digitalizaciji, bodo korenito posegli v način delovanja in ponudbo izvajalcev računovodskih storitev. To so ugotavljali na kongresu računovodskih servisov v Laškem in opozorili, da so na spremembe pripravljeni, jih pa upočasnjuje počasnost spleta v Sloveniji.
Z digitalizacijo njihovih storitev bo vse pomembnejše tesno sodelovanje in zaupanje naročnikov ter obvladovanje varnosti podatkov. Danes že 97 odstotkov izvajalcev računovodskih storitev izvaja ali načrtuje brezpapirno poslovanje, 72 odstotkov pa jih razmišlja o nadgradnji storitev.
Ta je nujna, saj direktor Slovenskega inštituta za revizijo Marjan Odar napoveduje, da bo po nekaterih ocenah 42,3 odstotka računovodskega dela potekalo bistveno drugače ali pa ga sploh ne bo več. Na trg računovodskih storitev bosta močno vplivala tudi domače »gospodarstvo svobodnih poklicev« ter skupni storitveni centri v državah s poceni delovno silo, kjer družbe vzpostavljajo osrednje finančno-računovodske službe.
Predsednik Zbornice računovodskih servisov (ZRS) Aleksander Štefanac ob tem poudarja, da so domača majhna in srednja podjetja po razširjenosti uporabe IKT in elektronskih računov v vrhu držav EU.
»Ni res, da naša podjetja in izvajalci računovodskih storitev ne zmorejo prehoda na digitalno poslovanje. Velik problem pa je zelo slaba pokritost z omrežji visokih hitrosti,« je poudaril Štefanac. Izvajalci računovodskih storitev se srečujejo s počasnimi prenosi podatkov pri poslovanju s strankami in z javnimi ustanovami, počasno delovanje medmrežja pa je tudi ozko grlo pri razširjanju računalništva v oblaku.
Po drugi strani pa bo digitalizacija opravila tudi selekcijo med izvajalci. »Podjetniki pričakujejo nekaj več - da razmišljamo namesto njih, da jim damo odgovore, še preden nam zastavijo vprašanja,« pojasnjuje Ksenija Prosen, članica UO ZRS, saj avtomatizacija zajema podatkov zmanjšuje obseg knjigovodskega dela.
»V prihodnosti bo pomembno predvsem, ali lahko iz podatkov dobimo informacije, ki jih pričakujejo naše stranke. Zgolj zajemanja in obdelave podatkov v sedanji obliki več nihče ne bo plačeval,« še meni Ksenija Prosen.
»Izvajalci računovodskih storitev se bodo več ukvarjali s podporo naročnikom v smisli priprave podatkov na način, ki jim bo zagotavljal hitre poslovne odločitve v zahtevnem poslovnem okolju. Računovodje vsa ta znanja že imajo, vendar jih bodo morali znati ponuditi,« dodaja Odar.
Po mnenju Igorja Zorka z Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS je nujno povezovanje ponudnikov: »Ponudniki IKT in računovodskih storitev postajajo en povezan ponudnik.«
Med seboj pa se bodo povezovali tudi ponudniki računovodskih storitev sami in bodo svoje storitve ponujali tudi na tujih trgih. Štefanac pa pričakuje, da se bodo nekateri specializirali za določene storitve, manjši računovodski servisi pa se bodo povezovali z revizorskimi hišami.
Digitalizacija bo ne nazadnje vplivala tudi na zaposlovanje pri izvajalcih računovodskih storitev, kjer bo na dve izgubljeni delovni mesti digitalizacija ustvari pet novih. A računovodje bodo morali nadgraditi svoja znanja o analitiki in upravljanju s podatki.
Poslovanje brez papirja se torej uveljavlja v računovodskih storitvah, ponudniki računovodskih storitev imajo poslovno vizijo, a velikemu računovodskemu poku se morajo z novimi poslovnimi modeli prilagoditi takoj; za počasne bo kmalu prepozno.
