Brez infrastrukture ni logistike

Ljubljana – Brez urejene infrastrukture si logistike ni mogoče predstavljati. A to ni samo nova proga med Divačo in Koprom, tako imenovani drugi tir, to so tudi cestne prometnice na razvojnih oseh, pa še dva »druga tira« – šentiljski ter gorenjski mimo brniškega letališča in z drugo karavanško predorsko cevjo.

Naravnost absurdno je, da ima Slovenija kot najbolj tranzitna država v EU dvotirni čezmejni progi le z Italijo in Hrvaško, ne pa z Avstrijo in Madžarsko. In seveda nima dvotirne povezave s pomorsko avtocesto, z Luko Koper, ki na tirih generira največ tovora.

Brez ustrezne infrastrukture, ceste, železnice, luke, letališča logistika ne more delovati, pravi Rok Svetek, direktor družbe Adria kombi. Strateško smo se odločili, da bo Slovenija logistična platforma za jugovzhodno in srednjo Evropo. To piše v vseh dokumentih, zato moramo zgraditi tudi ustrezno infrastrukturo. Če tega ne storimo, so vsi dokumenti navadne politične floskule brez kakršnekoli vrednosti. Zgradili smo avtocestni križ, nismo pa obnovili in posodobili železniškega. Vsako leto se prevoz po cesti iz luke in v njo poveča za 10 do 15 odstotkov. Logisti zato po Svetkovih besedah pričakujejo, da bo najkasneje v desetih letih ta promet enak sedanjemu od Razdrtega do Maribora. Brez tretjega avtocestnega pasu pa ne bo možen.

Z novo koprsko progo dobi Slovenija ustrezno infrastrukturo za povečanje konkurenčnosti slovenske logistične platforme. Blago se s ceste prenese na železnico – danes se dogaja obratno –, kar pomeni zmanjšanje obremenitev okolja, prometnih nesreč in podobno. Svetek pojasnjuje, da slovenska logistika po nekaterih ocenah že sedaj izgublja okoli sto milijonov evrov prihodkov na leto.

Velike svetovne korporacije načrtujejo svoje dobavne verige strateško in dolgoročno. Enojen tir, zasičenost in vsa tveganja v zvezi s tem jih odvračajo od Kopra. Svetek tudi opozarja na trenutno aktualen primer Raststatt, ki jasno kaže, kakšna je posledica ustavitve železniškega prometa na pomembnem koridorju. Milijardna škoda.


Logistične centre se v Sloveniji načrtuje leta – že ob gradnji avtocest so jih omenjali kot velike priložnosti. A prvi mali logistični center raste ob avtocesti pri Celju šele zadnje mesece. Gradi ga Peter Pišek, sicer predsednik sekcije prevoznikov v OZS, ki pojasnjuje, da je umeščanje v prostor trajalo petnajst let, dodatne tri mesece pa je potreboval za prostorske plane, dostop do avtoceste in podobno. Pišek podpira tudi idejo bližnjega intermodalno-logističnega regijskega središča tik ob izvozu z avtoceste in v bližini železniških tirov. V takih regijskih središčih bi lahko zaposlili nekaj sto, tudi petsto ali šeststo ljudi.