Danes po hitri cesti pod Markovcem

Ljubljana – Pred današnjo predajo 5,2-kilometrskega odseka obalne hitre ceste H 6 med Koprom in Izolo pod Markovcem je vlada v dogovoru z župani obalnih občin prekategorizirala dosedanjo obalno (državno) regionalno cesto R3-754 med Koprom in Izolo v občinsko, hkrati pa postaja trikilometrska izolska štiripasovna obvoznica med Izolo in Jagodjem spet (državna) glavna cesta G2-111.

Tak izvzem izolske obvoznice iz cestninskega (vinjetnega) sistema je vlada formalno rešila z ugotovitvijo, da iztek štiripasovnice proti Jagodju s svojimi prometno-tehničnimi elementi trenutno ne ustreza kriterijem hitre ceste. Za tako rešitev so se župani obalnih občin, kjer bodo priobalni pas med Izolo in Koprom sedaj lahko drugače izkoristili, nedavno dogovorili z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem. Odzivi Primorcev pa niso najboljši: še vedno se upravičeno bojijo, da bodo sicer redni uporabniki cest, ki ne kupijo avtocestnih nalepk, z obvozi uničevali okolje in lokalne ceste.

Prva pogodba za hitro cesto Koper–Izola je bila podpisana že leta 2006, pogodba za predor Markovec pa konec leta 2009. Do danes je šlo v stečaj pet izvajalskih podjetij (SCT, Primorje, CPM, Kraški zidar in Alpine Bau), kar je podaljšalo čas gradnje. Celotni stroški gradnje hitre ceste, predora Markovec in pripadajočih objektov znašajo po naših podatkih do dokončanja 165,3 milijona evrov. Gradbeni del predora naj bi stal 45 milijonov (z DDV blizu 55 milijonov evrov), električna in strojna oprema v predoru pa 12 milijonov evrov. Dražja od prvotno predvidene bo gradnja petih kilometrov ceste zunaj predora, ki znaša po ocenah 50,5 milijona evrov, v tej ceni so še štiri krožišča, nekaj nadvozov in cest ter vsi priključki. Razlika do 135 milijonov evrov so še stroški zemljišča, projektne dokumentacije, nadzora, pridobivanja uporabnega dovoljenja. Tretji največji strošek je na 30 milijonov evrov ocenjen DDV.