Tiskane izdaje
Direkcija poleg 28 milijonov evrov za redno in investicijsko vzdrževanje državnih cest do konca leta potrebuje še 5,7 milijona evrov za odpravo posledic februarskega žledoloma. Za podpisane pogodbe za projekte, kjer so gradbišča ustavljena, in za projekte, pri katerih se gradnja še ni začela, a so bile obveznosti že prevzete, potrebujejo 7,1 milijona evrov, za poplačilo odškodnin in odmer na nepremičninah pa še pol milijona evrov, so danes pojasnili za STA.
Ta sredstva morajo biti glede na naravo del zagotovljena avgusta, medtem ko nameravajo oktobra črpati 12,9 milijona evrov, novembra 14,4 milijona evrov, decembra pa 14 milijonov evrov.
Pri poplačilu odškodnin in odmer na nepremičninah, za katere direkcija potrebuje pol milijona evrov, gre za odškodnine in odmere iz projektov direkcije, niso pa v to vključene odškodnine za postopke, v katerih je bila direkcija določena le kot organ, ki finančno realizira odločbe sodišč.
Za izvršbe iz naslova odškodnin za nepremoženjsko škodo v Prekmurju, ki je nastala zaradi povečanega tovornega prometa med Lendavo in Mariborom, je namreč treba zagotoviti še 2,2 milijona evrov. Gre za odškodnine v postopkih, v katerih je bila direkcija določena le kot organ, ki finančno realizira odločbe sodišč.
In kako je direkcija delo organizirala v času, ko ima na voljo zelo omejen del denarja? Izvajalcem rednega vzdrževanja je naročila, naj zadržijo izvajanje vseh ne nujnih del oz. naj vsa dela, ki jih je možno odložiti, časovno zamaknejo do zagotovitve sredstev.
Denar le do oktobra
Težava je sicer v tem, da je letošnji žled obseg nujnih del dejansko še povečal. Zaradi posledic žledu je treba še bolj poostreno nadzorovati dogajanje na brežinah, saj se še zdaj po vsakem večjem deževju krušijo v žledu poškodovane skale oz. podirajo poškodovana drevesa. Več je tudi stroškov z vzdrževanjem zapor in omejitev zaradi poškodb vozišča, dotrajanosti objektov ...
Čeprav direkcija v finančnem smislu praktično poka po šivih, še vedno ni jasno, kdaj in koliko sredstev bo dobila. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor rešitev še vedno vidijo v spremembi zakona o Družbi za avtoceste v RS (Dars). Predlagali so, da bi Dars letos plačal dodatni obrok nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ta sredstva pa bi namenili direkciji. A na Darsu takšni rešitvi odločno nasprotujejo.
Direkciji je denarja za vzdrževanje cest zmanjkalo konec junija, infrastrukturno ministrstvo in ministrstvo za finance pa sta julija po številnih zapletih vendarle dosegla dogovor o prerazporeditvi 16 milijonov evrov od porabe letnih dajatev za uporabo vozil, s čimer so direkciji denar zagotovili do konca septembra.
Direkcija je 31. decembra 2011 zaposlovala 74 javnih uslužbencev, 13. decembra 2012 je bilo na direkciji zaposlenih 70 ljudi, leto dni kasneje pa 69, od tega so bili štirje zaposleni oz. financirani iz evropskih sredstev.
