Drugi tir – kot pravljice iz Tisoč in ene noči

Ljubljana, Koper – Gradbeno dovoljenje za drugi tir bo mogoče pridobiti šele v prvi polovici leta 2015. To so nam včeraj odgovorili z ministrstva za infrastrukturo in prostor, po tem, ko smo želeli vedeti, kaj prinaša dopolnitev skoraj deset let stare uredbe o državnem lokacijskem načrtu proge Koper–Divača.

Informacija o tem, kdaj se bo začelo graditi drugi tir, je nadvse podobna Šeherezadinim nikoli končanim pravljicam iz Tisoč in ene noči. Minister Patrick Vlačič je leta 2010 zatrdno obljubil, da bo gradbeno dovoljenje izdano do konca leta 2010 in nato do konca leta 2011. Odhajajoči minister Samo Omerzel je sredi oktobra 2013 množici novinarjev izjavil, da bo gradbeno dovoljenje lahko izdano v prvem četrtletju 2014. Deset mesecev pozneje so obljubo istega ministrstva prestavili na sredino leta 2015.

Odhajajoča vlada je prejšnji teden na dopisni seji spremenila in dopolnila uredbo o državnem lokacijskem načrtu (DLN) Koper. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pravijo, da se spremembe ne nanašajo na potek in elemente trase načrtovanega drugega tira. Dopolnitve DLN bodo omogočile gradnjo dodatnih dostopnih cest, potrebnih za nemoten dostop do vseh zemljišč, ki bi jim bil sicer v času gradnje dostop onemogočen. Z njimi je omogočen dostop težkih vozil mimo vasi.

Nadalje prinašajo tokratne spremembe dodatne zaščitne ukrepe za varno gradnjo; dodatne ukrepe za omilitev vplivov na okolje, ki jih zahteva poročilo o vplivih na okolje; spremenjene rešitve premoščanja Glinščice, s katerimi se zagotavlja manjši vpliv na okolje na tem območju; novo kabelsko povezavo za napajanje naprav in končno dodatne ureditve na postaji Divača.

Od soglasja do soglasja

Dopolnjena uredba bo omogočila izdelavo projektov PGD in je pravzaprav le majhen korak pri pridobivanju vseh potrebnih formalnosti v postopku pridobitev gradbenega dovoljenja.

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MZIP) so povedali, da je pred izdajo gradbenega dovoljenja treba dopolniti okoljevarstveno soglasje. Zakaj še ni, ne vemo, saj so MZIP, ministrstvo za kmetijstvo in okolje in občina Hrpelje - Kozina že pred približno tremi meseci podpisali sporazum o izravnalnih ukrepih na račun okrnitve narave, ki so bili toliko časa ovira za izdajo omenjenega dopolnjenega okoljevarstvenega soglasja.

Prav tako je še vedno treba pridobiti vodno soglasje, za katerega so nam na Agenciji RS za okolje že 18. marca letos odgovorili, da je v zaključni fazi in da bo izdano v kratkem. Okoljevarstveno soglasje pa bo tudi pogoj za izdajo kulturnovarstvenega soglasja. In še vedno je treba odkupiti za približno odstotek še neodkupljenih zemljišč na trasi.

Denar je in ga ni

Poglavitna ovira drugega tira je denar. Državna proračunska blagajna je tako prazna, da si MZIP niti obljubljene revizije projekta (s katero bi preverjali utemeljenost previsoko ocenjene gradnje proge) ne more privoščiti. Samo Omerzel je lani oktobra napovedal, da bi se predvideni znesek 1,4 milijarde evrov dalo prepoloviti, zato je napovedal tudi mednarodno revizijo projekta. S to se je čakalo in čakalo, uradni odgovor ministrstva pa zdaj je, da je zaradi pomanjkanja sredstev postopek za mednarodno revizijo trenutno ustavljen.

Na ministrstvu vedo, da bo Slovenija lahko deležna sredstev kohezijskega sklada in sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj, dodatno k neposredno dodeljenim sredstvom pa bo lahko kandidirala tudi za nepovratna sredstva na razpisih Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Ugotovili so namreč, da je mogoče kombinirati sredstva IPE s kohezijskimi sredstvi oziroma sredstvi za regionalni razvoj.

Na ministrstvu se zdaj pripravljajo na razpis, na katerega bodo podali vlogo na začetku leta 2015, potrditev vloge pa bodo prejeli šele jeseni 2015. Iz teh odgovorov lahko sklepamo, da se Slovenija še vsaj leto dni ne bo lotila gradnje drugega tira, saj preprosto še nima sestavljene finančne konstrukcije za naložbo.

Samo en kopalni vlak na dan

Nova vlada se bo pred drugim tirom verjetno lotila dveh drugih vprašanj: novega preurejanja ministrstva za infrastrukturo in prostor in čim hitrejše obnove poškodovane elektrifikacije proge med Pivko in Vrhniko. Sedem mesecev po katastrofalnem žledu na tem odseku še vedno vozijo dizelske lokomotive in bodo po izjavi generalnega direktorja SŽ Dušana Mesa za Delo še vsaj do pomladi 2015.

Slovenske železnice so zaradi tega izgubile 10 do 15 milijonov evrov na račun dodatnih stroškov. O izgubi poslov vodstvo SŽ lahko govori le pri potniškem prometu, tovornega prometa iz Luke Koper in v tranzitu čez Slovenijo je kljub prizadetemu električnemu omrežju več kot lani.

Vlada v odhajanju je na eni od zadnjih sej MZIP za sanacijo električnega omrežja med Vrhniko in Pivko odobrila 40 milijonov evrov, 16 bi jih lahko porabili že letos. Del tega denarja jim bo uspelo porabiti letos, saj po besedah Mesa na SŽ načrtujejo, da bi letos opravili sanacijo od Pivke do Logatca in večino gradbenih del (postavitev stebrov) med Logatcem in Borovnico. Spomladi prihodnje leto naj bi bila dela vendarle opravljena.

Od potniških vlakov zdaj vozi proti domačemu morju samo en kopalni vlak na dan, nadomestni avtobusi in dva avtovlaka na teden (eden iz Nizozemske in drugi iz Rusije).