Kupov denarja za infrastrukturo ni videti

Konferenca o naložbah v zahodnobalkansko infrastrukturo.

Objavljeno
21. april 2016 16.03
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Ljubljana - Pomen odkrite razprave na dvodnevni regionalni konferenci "Naložbeni načrt za Evropo - investiranje v prometno infrastrukturo" je po besedah evropske komisarke Violete Bulc iskanje rešitev, da bi se razlike med državami Zahodnega Balkana in Evropske unije zmanjšale in da se ne bi povečevale.

Ob zaključevanju razprav na prvem dnevu konference je komisarka Bulčeva ponovila, da sredstva samo čakajo na dobre (infrastrukturne) projekte. Dober položaj držav Zahodnega Balkana brez povezav z EU za delovna mesta in standard ljudi ne pomeni nič. Če je edini izziv, kako zagotoviti denar, potem problema sploh ni. Če poznamo cilje projektov, potem bo vse lažje.

Za promet zadolženi ministri oziroma visoki uradniki z ministrstev vseh šestih zahodnobalkanskih držav - Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije - so predstavili pomembne mednarodne in tudi državne infrastrukturne projekte ter njihovo okvirno financiranje, ki vključuje mednarodne finančne ustanove, tudi kitajske.

Predstavniki evropskih in svetovnih finančnih ustanov pa so pojasnjevali, da se je dobro pripravljenih projektov, kar pomeni tudi mednarodno usklajenih, treba lotiti prioritetno ter da kaže uporabiti tudi mehke metode. Posebej je bilo izpostavljeno čakanje na mejah zaradi carinjenja. In tudi, da je treba že pri gradnji misliti na vzdrževanje: včasih pomeni kakovostnejša gradnja zaradi cenejšega vzdrževanja prihranek! Slišati je bilo tudi pripombo, da pogoste menjave vlad ovirajo sodelovanje. In seveda teoretiziranje o prednostih javno-zasebnega partnerstva.

Črnogorski minister za promet Ivan Brajović je bil konkreten: imajo velike projekte in premalo denarja; z najemom posojila po sicer daleč najbolj ugodnih pogojih pri kitajski banki so izčrpali možnosti za državna poroštva. In je prisotne (bančnike) povprašal, kje naj dobijo denar za javno-zasebno partnerstvo, da ne bodo zaostajali. Pa so projekti potrjeno dobri, tudi mednarodno usklajeni. Na primer dobičkonosna avtocestna povezava iz Hrvaške in BiH preko mostu čez Boko Kotorsko proti Albaniji. Leta 1976 zgrajena proga Beograd - Bar, po kateri je bil promet v času Jugoslavije nekajkrat večji, je seveda potrebna posodobitve.

Dobro mednarodno sodelovanje s Črno goro je potrdil tudi albanski prometni minister Edmond Haxinasto. Denarja pa ni: možnosti za kreditiranje so skromne, državnih poroštev ne morejo dati, zahtevajo jih tudi Kitajci, zato precej neuspešno iščejo druge vire. In o mejnih preprekah? S Črno goro imajo uveden odličen model s skupno kontrolo. Podobno s Kosovom - a EU zahteva dvojno kontrolo, česar minister ne razume.

Kosovski prometni minister Lutfi Zharku je dejal, da je infrastrukturne projekte težko financirati z lastnim denarjem, procedure pri pripravi projektov pa so dolge - za cesto med Prishtinë/Prištino in Pejë/Pećjo se vlečejo že tri leta.

Prihodnji meseci znajo prinesti precej novosti. Na srečanju TEN-T v Rotterdamu bi se lani podpisano pismo o nameri za vzpostavitev alpsko-zahodnobalkanskega koridorja od Salzburga do Sofije in naprej do Svilengrada lahko udejanjilo.

Komisarka Violeta Bulc pa na julijskem vrhu držav Zahodnega Balkana in EU v Parizu vidi priložnost za oblikovanje Prometne skupnosti Zahodnega Balkana. Slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je v uvodnem govoru dejal, da je Slovenija pripravljena gostiti sedež sekretariata Prometne skupnosti Zahodnega Balkana, če to ne bi bilo mogoče v eni izmed držav s tega področja.

Alpsko-zahodnobalkanski koridor bi z uvrstitvijo med železniške tovorne koridorje EU postal prvi, ki bi potekal po državi (Srbiji) z Zahodnega Balkana, ki ni članica EU. Koridor je po Gašperšičevih besedah pomemben tudi zato, ker predstavlja hrbtenico prometnih povezav, na katero bi se lahko priključile tudi veje iz drugih držav - panevropska veja V. c iz BiH, južni del X. koridorja z Makedonijo in Grčijo in VIII. koridor iz Albanije, pa tudi prometne osi iz Črne gore in Kosova. Z vzpostavitvijo novega železniškega tovornega koridorja bi države po besedah Petra Gašperšiča lahko prejele pomoč EU.