Iskanje državnega denarja za HE Brežice

Za brežiško elektrarno mora država letos zagotoviti še 52 milijonov evrov.

Mon, 21.03.2016, 11:00

Projekt HE na srednji Savi miruje

Tako so na vprašanje Dela odgovorili na ministrstvu za infrastrukturo (MZI). Vzroke je iskati v posledicah poglobljene gospodarske krize, ki je omejila finančna sredstva tako na strani investitorjev kot tudi države. Drugi moment so zgodovinsko nizke tržne cene električne energije in pričakovanja glede njihovega razvoja v bližnji prihodnosti. Razmere so neugodne z vidika doseganja ekonomskih kriterijev, ki so podlaga za odločitve v zvezi z gradnjo novih elektrarn ne glede na njihovo vrsto, so še dodali na MZI. P. M.

Gradnja brežiške hidroelektrarne poteka po načrtih. Junija bodo Savo preusmerili na prelivna polja, poskusno obratovanje naj bi se začelo jeseni 2017. Drugače je z zadnjo elektrarno na spodnjesavski verigi, HE Mokrice, za katero država še ni predvidela niti denarja za odkup zemljišč.

»Na gradbišče HE Brežice je pripeljan transformator, montaža večjih komponent, predvsem turbine, že poteka. Ključni cilj je, da preusmeritev Save začnemo v začetku junija,« pravi direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (Hess) Bogdan Barbič.

Zamuda pri neenergetski infrastrukturi

Nadgradnja infrastrukture ob krški jedrski elektrarni, kjer zaradi dviga gladine vode v načrtovanem akumulacijskem jezeru HE Brežice višajo jez ob NEK, poteka nemoteno. Na energetskem delu četrte v verigi petih spodnjesavskih hidroelektrarn (Boštanj, Blanca in Krško že obratujejo) tako pomembno nerešeno vprašanje ostaja le izbira izvajalca daljnovodnega priključka: »Javni razpis je v teku, Eles ponudbe pričakuje do konca marca. Izvedba je predvidena jeseni.«

Medtem ko gradnja energetskega dela projekta, ki bo nekaj odstotkov cenejši od predvidenih 118 milijonov evrov, od marca 2014 poteka brez večjih posebnosti, se je urejanje preostale infrastrukture, ocenjene na 173 milijonov evrov (akumulacijski bazen, ceste, pritoki …), septembra 2015 začelo s tričetrtletno zamudo.

Zagotavljanje denarja ostaja stalnica

Rok za dokončanje večine del na akumulacijskem jezeru (gradbena pogodba je namesto načrtovanih 97 milijonov evrov vredna 66 milijonov) in dvig kote vode je 15. december. Za vse letos predvidene neenergetske posege je država za zdaj zagotovila 35 milijonov evrov, državno podjetje Infra potrebuje še slabih 52 milijonov evrov. Direktor družbe Vojko Sotošek pravi, da odobreni znesek omogoča izvedbo del, predvidenih do maja: »Upam, da bodo dodatna sredstva zagotovljena pravočasno. Zaznavamo pozitivno ozračje na vladi, a viri teh 52 milijonov evrov še niso zagotovljeni.«

Brez svežih prilivov lahko zaradi zamude pri uskladitvi del ob mirovanju jedrske elektrarne (remont NEK bo potekal jeseni) tudi HE Brežice začne delovati več mesecev pozneje. Težave države z zagotavljanjem denarja ostajajo stalnica gradnje neenergetske infrastrukture ob spodnjesavski verigi.

Začetek gradnje HE Mokrice se čedalje bolj odmika

Medtem ko je začetek obratovanja HE Krško zaradi tega zamujal za vsaj leto dni, za zdaj ni znan začetek gradnje HE Mokrice, za katero je bil državni prostorski načrt sprejet že leta 2013. »Teoretično je možno, da bi začeli dela na HE Mokrice leta 2017, a v resnici se bo to zelo težko zgodilo,« pravi Barbič. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja je odkup zemljišč, v proračunih države za leti 2016 in 2017 pa ta sredstva niso predvidena. Eden od vzrokov je tudi čezmejni postopek presoje vplivov na okolje, ki se je začel jeseni in bi v najboljšem primeru lahko bil končan poleti.

Hrvati so po proučitvi slovenskih načrtov za gradnjo vprašanja Sloveniji naslovili okoli novega leta. V družbi Hess so svoje odgovore že posredovali na okoljsko ministrstvo: »Večina vprašanj zadeva vplive objekta na naravo. Ko bo ta postopek končan, bomo lahko določili terminske plane za HE Mokrice. A za nas je mnogo bolj kot karkoli drugega pomembno, da se pravočasno zagotovijo sredstva za HE Brežice,« pravi Barbič.

Prijavi sovražni govor