Južnega toka skozi Slovenijo verjetno ne bo

Blejski strateški forum: vzpostaviti je treba nov dialog v Jugovzhodni Evropi in priznati, da imamo več skupnega.

Objavljeno
02. september 2014 19.45
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Bled – »Nove plinovodne povezave so bile zamišljene pred recesijo. Danes se države obračajo k premogu, poraba plina se zmanjšuje. Južni tok je sicer razvojni projekt za Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko in mogoče z drugo cevjo za Slovenijo,« pravi Leonid Grigorjev, svetovalec ruskega analitskega centra.

Popolnoma nasprotna mnenja so imeli govorci na okrogli mizi o povezovanju Jugovzhodne Evrope o tem, ali Rusija uporablja plin kot orožje. Leonid Grigorjev je dejal, da za težave v dobavi plina sploh ne bi slišali, če ne bi bilo ukrajinske krize. »Rusija proizvede desetino svetovne energije, polovico od tega jo izvozi, največ v Evropsko unijo. Kot ekonomist bi plin preprosto ločil od političnih težav. Rusija ne dela težav pri dobavi plina v EU. Uporablja Rusija plin kot orožje v Ukrajini?« je vprašal Leonid Grigorjev.

Plin je tudi orožje

Janez Kopač, direktor sekretariata energetske skupnosti, ki ima sedež na Dunaju, je odgovoril, da je orožje cena plina. Najdražji plin imajo v Makedoniji in Ukrajini. »Bolj proti zahodu gremo, nižje so cene. Razlog je konkurenca, zato sta odgovor na to težavo nova infrastruktura in boljše povezave med državami,« pravi Kopač. Genadij Čižikov iz ukrajinske zbornice za trgovino in industrijo se prav tako ni strinjal z Grigorjevim, saj je dejal, da se je cena plina v desetih letih povečala za 500 odstotkov s 50 dolarjev za 1000 kubičnih metrov. Po okrogli mizi je še povedal, da Rusija načrtno razstreljuje rudnike premoga, kar naj bi Ukrajino prisililo, da se po energijo priplazi na kolenih.

Frank-Jurgen Richter, predsednik uprave švicarske družbe Horasis, je razpravo o Rusiji in Ukrajini na preostalem strateškem forumu pogrešal. »Po branju časopisov sem zelo zaskrbljen, veliko kažemo s prstom, kdo naj bi bil kriv za vse. Menim, da smo pred veliko krizo. Spominjamo se stoletnice začetka prve svetovne vojne, ustvarili pa smo popolnoma podobne razmere, kakršne so vladale takrat. Morali bi najti nov koncept pogovorov,« meni Richter.

Temu je pritrdil Janez Škrabec, direktor Rika, ki je dejal, da zelo nasprotuje sankcijam. »Če ne trguješ, izgubita obe strani. So sankcije namenjene hitrejšemu koncu vojne ali čemu drugemu? Poslovneži moramo sicer tudi v težavah najti priložnosti. Pokrivamo celotno nekdanjo Sovjetsko zvezo, ker imamo to kombinacijo, je veliko več možnosti: če nekaj izgubimo v Rusiji, dobimo v Belorusiji. Poslovneži moramo ob teh nespametnih odločitvah politikov ostati pragmatični,« pravi Škrabec in dodaja, da si moramo v nekdanji Jugoslaviji priznati, da smo 70 let živeli skupaj, in se začeti spet spoštovati.

Južni tok v škripcih

»Južni tok je bil vedno dobrodošel projekt tudi v EU, vendar mora upoštevati evropsko zakonodajo. Trgovec s plinom ne sme biti več kot polovični lastnik plinovoda, cene pa določa nacionalni regulator. Slovenija je v meddržavno pogodbo z Rusijo zapisala obvezo spoštovanja evropske zakonodaje, to je bilo prvič, da je to zakonodajo priznala tudi Rusija, zdaj pa je noče upoštevati. Izjeme za Južni tok ne bi bilo tako težko doseči, za 15 let so jo dosegli, recimo, že investitorji v transjadranski plinovod (TAP) iz Gruzije do Italije. Gazprom bi tako izjemo tudi dobil v dveh mesecih, vendar ne za vedno, kot hoče,« je dejal Kopač.

Grigorjev je v odgovor omenil, da v Rusiji prevladuje prepričanje, da je evropski tretji energetski paket zakonodaje v bistvu zakonodaja proti Gazpromu, ki bi vložil v razvojni projekt Južni tok in ki se v 15 letih ne bi izplačal. »Nihče več se ne spomni, koliko neumnosti je bilo izrečenih pred gradnjo Severnega toka. Nikoli ni bilo težav z dobavo plina iz Rusije, v Ukrajini pa se bo BDP znižal za deset odstotkov – kako bo plačala za plin?« sprašuje Grigorjev, ki pa opozarja, da se je v Italiji povpraševanje po plinu tako zmanjšalo, da Južnega toka skozi Slovenijo ne bo, mogoče le druga cev.

Zime se ni treba bati

Evropska unija je na zimo veliko bolje pripravljena kot v plinski krizi leta 2009. Kopač je povedal, da je več držav posodobilo infrastrukturo za plin, skladišča so polna, Ukrajina pa na spletu natančno kaže, koliko plina iz Rusije spušča v EU. Grigorjev je dodal, da Rusija ne bo ustavila dobav, razen v primeru sankcij tudi na tem področju. V Jugovzhodni Evropi je sicer še nekaj ranljivih držav, ki rešitev vidijo v Južnem toku in novi infrastrukturi, a so brez denarja. Jean-Marc Peterschmitt iz EBRD pa je še opozoril, da je ta del Evrope še vedno trikrat manj energijsko učinkovit kot Zahodna Evropa in da je to tudi velika priložnost.