Tiskane izdaje
Ljubljana – Spet smo prišli do točke, ki vzbuja upanje, da se bo na stanovanjskem področju v Sloveniji po dolgoletni agoniji vendarle premaknilo. V enomesečni javni obravnavi je dopolnjeni lanski predlog nacionalnega stanovanjskega programa (NSP), njegova poudarka ostajata ista, nesporna: več najemnih stanovanj in funkcionalna obnova stanovanjskega fonda.
Izhodišče za pripravo programa je analiza nezavidljivih razmer na stanovanjskem področju, ki je posledica dolgoletne odsotnosti stanovanjske politike. NSP poskuša popraviti odklone in napake iz preteklosti, upoštevajoč demografske trende, aktualne potrebe, gospodarske in socialne okoliščine pa tudi razmere na nepremičninskem trgu.
V Sloveniji danes manjka stanovanj tam, kjer je povpraševanje največje, manjka najemnih stanovanj, posebno primernih za ranljivejše skupine prebivalstva, (pre)velik delež lastniških stanovanj je kriv, da so slabo vzdrževana, da ne ustrezajo energetskim in funkcionalnim standardom, investitorji niso motivirani za naložbe v gradnjo najemnih stanovanj, niti zakonodaja ne podpira razvoja najemnega trga, mobilnost prebivalstva je zato nizka.
Z novo stanovanjsko strategijo, prelito v NSP, bo država poskušala izboljšati možnosti za reševanje stanovanjskega problema različnih ciljnih skupin prebivalstva. Medtem ko je v preteklosti skupaj z lokalnimi skupnostmi skrbela za stanovanjsko varnost državljanov predvsem prek že zdavnaj nezadostnih socialnih transferjev, bo zdaj stanovanjsko politiko usmerila tudi v gospodarski in prostorski razvoj.
Enotni glede ciljev
V zadnjih letih so deležniki skupaj s predlagatelji NSP dosegli visoko stopnjo konsenza predvsem na dveh področjih: da je treba popolnoma preurediti najemna razmerja in povečati število najemnih stanovanj ter celovito funkcionalno obnoviti dotrajan stanovanjski fond in izboljšati kakovost bivanja.
Na podlagi statističnih podatkov je precej razširjeno stališče, da ima Slovenija dovolj stanovanj glede na število gospodinjstev. Vsekakor pa drži, da nima dovolj primernih stanovanj na pravih lokacijah. Za uravnoteženje ponudbe bo zato, kot se zavezuje v NSP, najprej aktivirala obstoječa prazna stanovanja, na območjih, kjer povpraševanje močno presega ponudbo, pa bo spodbudila gradnjo javnih in zasebnih najemnih stanovanj. Ta bodo ponudili v prvi vrsti mladim, starejšim, prebivalcem s posebnimi potrebami, ekonomsko šibkim ... Proračunska sredstva ne bodo zadoščala, ampak bo treba pritegniti zasebne investitorje; »korenček« bodo ukrepi zemljiške in davčne politike. Lastnike nenaseljenih stanovanj pa bodo motivirali k oddajanju z vzpostavitvijo posebne javne službe za najemniško upravljanje v okviru Stanovanjskega sklada RS.
Ranljivejšim skupinam prebivalstva namerava država stanovanja približati s spremembo najemninske politike; predvsem s preoblikovanjem sedanjih neprofitnih najemnin v stroškovne ali nizkoprofitne in z uvedbo ustreznega subvencioniranja v obliki stanovanjskega dodatka za ekonomsko šibkejše. Za mlade NSP načrtuje več rešitev, na primer pomoč pri najemanju kredita za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (shema za mlade), gradnjo stanovanjskih skupnosti za mlade, možnost odkupa javnega najemnega stanovanja ...
Naglo staranje prebivalstva (delež starejših od 65 let se bo do leta 2050 povečal na 31,3 odstotka) zahteva tudi posebno skrb za specifične potrebe te populacije. Predlagani ukrepi podpirajo dnevne centre za starejše, razne oblike sobivanja v večjih gospodinjstvih, varovana in oskrbovana stanovanja, kot mehanizem za financiranje stanovanjskih potreb pa odkup stanovanja z doživljenjsko rento.
Prenova stanovanjskega fonda je nujna, saj je v Sloveniji več kot 70 odstotkov stanovanjskih stavb starejših od 30 let. Poleg tega energetsko obnovo zahteva tudi EU, nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost ter dolgoročna strategija za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb pa zamujata. NSP se tako ukvarja z zagotavljanjem sistemskih virov (so)financiranja obnov in vzpostavljanjem razmer zanje – reševanje problematike odločanja v večstanovanjskih stavbah, uporaba rezervnega sklada, svetovanje in informiranje.
Ministrstvo za okolje in prostor bo določilo tudi prioritetna razvojna območja za stanovanjsko preskrbo, na ta pa bo SSRS v javno-zasebnih partnerstvih prednostno gradil javna najemna stanovanja. V tem pogledu NSP predvideva tudi nove, alternativne oblike investiranja in bivanja, stanovanjske zadruge.
Brez ključnih številk
NSP bo v javni obravnavi do 25. marca. Strokovna in zainteresirana javnost se do njegovih rešitev še ni opredelila, po naših informacijah pa je aktualnih vrsta pripomb, ki so jih pripravili že na prejšnjo različico besedila.
Program prinaša številne rešitve. A niti najboljše ne bodo prinesle rezultatov, če ne bo zagotovila o finančnih virih zanje. Manjka to, da NSP ne ovrednoti ciljev, ampak navaja izhodišča iz leta 2011, čeprav obstajajo bolj ažurni podatki, niti ne oceni potrebnih virov. Jasno ni niti to, koliko denarja bo potrebnega za pridobivanje javnih stanovanj, subvencioniranje najemnin in obnovo stanovanjskega fonda ter od kod zagotoviti sredstva.
