Na delo v tujino (le), če službe ne bi bilo doma

Študentke magistrskega študija psihologije smo spraševali, ali bi šli na delo v tujino in kaj bi jih ob tem skrbelo.

Objavljeno
22. januar 2016 18.21
tlo*Mnenja

Nina: »Imam že izkušnje iz tujine, saj sem bila na študijski izmenjavi v Berlinu. Preden sem odšla, mi je bilo malo neprijetno, ker sem se podala v mesto, ki ga prej še nisem obiskala, in bila sem brez stanovanja, ker ga iz Slovenije ne moreš najti. Imela sem srečo tako s stanovanjem kot sostanovalci.

Najbolj pomembno se mi zdi, da poznaš jezik, vsaj osnove, državo, kamor se seliš, s tem pokažeš ljudem, da se jim hočeš približati in je vse lažje. Tekoče govorim nemško, zato sem se lažje vključila med študente, tisti, ki so govorili samo angleško, so se bolj družili med seboj. V tujini si drugačen človek in se v novih in nepredvidljivih okoliščinah na novo spoznavaš. Izkušnja je bila ena izmed najboljših v mojem življenju in sem se že prijavila na nekajmesečno študijsko prakso v tujini. Tudi v službo bi šla iz Slovenije, a ne vem, če za vedno.«

 

Nežka: »Razmišljala sem o praksi v tujini, a še nisem nič storila v to smer. Tudi na delo bi šla zunaj Slovenije, vendar bom najprej iskala zaposlitev doma. Če je ne bo ali če se bo ponudila dobra priložnost v tujini, pa bi odšla. Raje bi ostala v Evropi, in to v državi z boljšimi življenjskimi pogoji, kot so pri nas. Najbolj bi me bilo strah novih stvari, birokracije. In tega, da bi morala vse pustiti za sabo in začeti življenje na novo.«



Irena: »Če ne bom našla službe, sem se pripravljena preseliti v tujino, pomembni pa bi mi bili socialna varnost, varnost zaposlitve. Pomembna mi bi bila tudi možnost kariernega razvoja, spoznavanje novih načinov dela in novih ljudi. Selitev pa bi me skrbela in z veseljem poslušam izkušnje drugih. Strah me je predvsem odsotnosti socialne opore, sploh kasneje, ko se bom poročila in imela otroke - torej, da ne bi imela podpore pri skrbi zanje.