Nadaljevanje gradnje avtocest

Ljubljana – Brez krovnega poroštvenega zakona, ki bi omogočil refinanciranje obveznosti državne avtocestne družbe, jih le-ta najkasneje čez leto in dan ne bo mogel servisirati, je v državnem svetu napovedal član poslovodstva Darsa Franc Skok.

Zaradi pospešene gradnje v drugi polovici prejšnjega desetletja, pred krizo in z njo povezanega zadolževanja s (pre)kratkimi roki odplačevanja, čakajo Dars v prihodnjih letih (pre)visoke obveznosti. Ob normalnem poslovanju lahko Dars po Skokovih navedbah odplača okrog 230 milijonov evrov obveznosti na leto, z reprogramiranjem in zamikom za pet let pa bi dosegli natančno to.

Lani je Dars svojo zadolženost z 2,8 milijarde evrov znižal na 2.671.467.915 evrov, temu pa je (ob sedanjih obrestnih merah) treba prišteti še okrog 553 milijonov obresti. Dars je v letu 2014 ustvaril 362 milijonov prihodkov: 188 milijonov s cestninjenjem tovornega prometa in 154 milijonov z vinjetnim cestninjenjem osebnega prometa.

Poleg krovnega poroštvenega zakona je Franc Skok za prihodnost omenil željo po stabilnih prihodkih in s tem povezano ureditvijo cestninjenja tovornega prometa. Ker je brez elektronskega cestninjenja znaten del slovenskega avtocestnega omrežja necestnjinjen oziroma je izogibanje cestninskim postajam preprosto. Franc Skok je obnovil slabi dve leti staro zgodbo. Takrat so se podražile cestnine za najbolj umazane tovornjake in vsi so pričakovali, da se bo tako zbralo več denarja. Ker so tudi tuji prevozniki posodobili svoj vozni park, plačujejo nižje cestnine, Darsov izkupiček pa je manjši. Zato zdaj napovedujejo višje obremenitve tudi za vozila kategorij Euro V. in VI.. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič nad draženjem cestnin ni pretirano navdušen. Pravi, da ima Dars tudi še kakšno rezervo. Na primer zaračunavanje daljšega parkiranja – med vikendi, na primer, ko tovorni promet stoji.

Slovensko avtocestno omrežje še ni povsem dokončano. Najprej, že letos, naj bi zasadili lopate, ali bolj sodobno zagnali buldožerje, na trasi Draženci–Gruškovje, kjer gre za okrog 170-milijonski projekt. V prostor se umešča nadaljevanje avtoceste od izolskega Jagodja do Lucije (za 150 milijonov evrov), dogaja se pri drugi karavanški predorski cevi (117 milijonov evrov). Za odstranitev in preureditev cestninskih postaj v času, ko se bodo tudi tovornjaki vozili brez ustavljanja, planirajo na Darsu 26-milijonske izdatke. Ostali projekti so bolj virtualni: Koper–Dragonja, Postojna–Jelšane in severni del tretje razvojne osi, za katero je odgovoren Dars.