Tiskane izdaje
Trend zgoščevanja opreme v podatkovnih centrih in strežniških sobah je velik izziv za inženirje, saj je prav hlajenje ključni del sestavljanke pri načrtovanju in gradnji sodobnega podatkovnega središča. Visoko virtualizirana, učinkovita in posledično zelo obremenjena okolja občasno tudi odpovedo.
Kar niti ni presenetljivo, če vemo, da strežniške rezine v najgostejših postavitvah lahko ustvarijo več kot 40 kW odpadne toplote na strežniško omaro. V podatkovnih centrih zato včasih tudi zagori …
Upravitelji in skrbniki podatkovnih centrov imajo v primeru požara pred seboj več izzivov. Tisti najočitnejši je omejevanje škode, ki jo povzroči ogenj. Medtem pa se številni vzdrževalci – ta se pogosto najhitreje znajde v samem podatkovnem centru ali strežniški sobi – panično ukvarja z gašenjem goreče opreme in mu niti na pamet ne pride, da bi razmišljal še o tem, kolikšno dodatno škodo povzroča s samim (neustreznim) gašenjem opreme. Tudi uporaba različnih gasilnih sredstev in površno (beri: netočno) gašenje lahko povzročita zelo veliko škode na opremi in podatkih.
Podatkovni centri v varnih celicah
»Z vodo elektronskih komponent seveda ne gasimo, to je jasno vsem, gašenje s prahom pa uniči računalniško opremo. K sreči je v zadnjih desetletjih, predvsem po zaslugi hitrega razvoja panog računalništva in telekomunikacij, napredoval tudi razvoj gasilnih sredstev. Upravitelji podatkovnih centrov imajo na voljo plinska gasilna sredstva, ki ne poškodujejo opreme in za ljudi niso nevarna,« pojasnjuje direktor podjetja Zarja Elektonika Boris Grivić.
Glede na potrebno stopnjo varovanja opreme in podatkov se podjetja vse pogosteje odločajo tudi za možnost umestitve podatkovnih centrov v tako imenovane varne sobe oziroma varne celice. Te namreč omogočajo napredno zaščito pred požarom, poplavami, prahom, vandalizmom, elektromagnetnimi vplivi itd. Pri iskanju ustreznih sob oziroma celic je treba iskati takšne, ki premorejo certifikat standarda EN1047-2, ki ga je potrdila neodvisna certifikacijska hiša.
Računalniško podprto načrtovanje gasilnih sistemov
Sodobni gasilni sistemi veljajo za zelo kompleksne (a učinkovite) rešitve, prav takšno je tudi njihovo načrtovanje. Gre za interdisciplinarno področje, ki zahteva velik obseg znanja in izkušenj iz različnih strok. To je sicer mogoče pridobiti tudi na podlagi številnih empiričnih preizkusov v različnih geometrijskih in atmosferskih pogojih. Pri projektiranju je treba upoštevati veliko koeficientov ter omejitev gasilne opreme.
»K sreči si za večjo enostavnost načrtovanja in omejevanja napak (beri: napačnih izbir) prizadevajo tudi vodilni proizvajalci gasilnih sistemov. Ti pogosto ponudijo lastno programsko opremo, ki načrtovalca vodi skozi vseh pet faz načrtovanja, od vnosa vhodnih parametrov (podatkovna baza projekta) do velikosti jeklenk in potrebne količine gasila, dimenzij in poteka strojnih inštalacij (pozicij cevi in razdelitev glede na različne pritiske) ter velikosti in razporeditve šob za izpust gasila,« dodaja Boris Grivić.
Klasična Bernoullijeva enačba, ki opisuje odnos med padcem tlaka in masnim pretokom, v okoljih, kot so strežniške sobe, ne velja več (zaradi močne redukcije tlaka v omejevalniku nastopi pretok, ki je višji od kritičnega), zato je pri izračunih potrebna posebna previdnost. Osnovni vhodni podatek je volumen (površina x višina) prostora, v katerem želimo gasiti.
Če skozi prostor potekajo stebri, tramovi ali druge konstrukcije, ki imajo omembe vreden volumen, je v programu predvideno zmanjšanje prostornine celotnega prostora. Ker ima gasilo pri različnih temperaturah različno gostoto, je pomemben tudi podatek o temperaturi, saj za različne koncentracije obstajajo različni računski faktorji. Uporaba namenske programske opreme upraviteljem podatkovnih centrov, varnih in strežniških sob precej poenostavi načrtovanje in izbiro ustreznih gasilnih rešitev.
Čudežna molekula
Posledično je transport gasila precej enostavnejši in z manj omejitvami, brez težav ga do ciljne lokacije transportiramo po kopnem, vodi ali zraku. Za ravnanje z gasilnim sredstvom pa tudi za polnjenje in ponovno polnjenje je dovolj že sila gravitacije. Za Novec 1230 velja, da je stabilna, do okolja prijazna, trajnostna in dolgoročna rešitev, ki ne izpolnjuje le sedanjih standardov rabe gasilnih sredstev, ampak tudi okoljske standarde prihodnosti.
V grobem lahko uporabo gasilnega sredstva Novec 1230 razdelimo na štiri področja: na požarno varovanje dobrin velikih vrednosti, kjer se običajno lahko zadržujejo tudi ljudje; na področje, kjer bi bila uporaba drugih gasil problematična in bi povzročila škodo; na področje, kjer smo močno omejeni s prostorom za shranjevanje gasila (na primer v letalih), ter na vse aplikacije, kjer je zahtevana neprevodnost sredstva, s katerim gasimo.
Sisteme gašenja z gasilom Novec zato pogosto najdemo v arhivih, umetnostnih galerijah, muzejih, knjižnicah, hrambah velikih vrednosti, računalniških centrih in strežniških prostorih, telekomunikacijskih vozliščih, pri ponudnikih internetnih storitev, v procesnih središčih, čistih sobah, nadzornih in kontrolnih centrih, nuklearnih elektrarnah, železniških vozliščih in vozliščih metroja, finančnih ustanovah in bankah, sefih, v zavarovalniški industriji, kontrolah zračnega prometa, na letališčih, nameščeni so v medicinskih ustanovah in laboratorijih, na ladjah, v letalih, na in v vojaški opremi, v naftnih in plinskih vozliščih, na ploščadih, v petrokemijski industriji, farmaciji, energetskih okoljih, šolah, univerzah in še bi lahko naštevali.
