Tiskane izdaje
Energetske izkaznice bodo pred koncem leta zagotovo ena od vročih tem, s katerimi se bodo bolj kot energetiki ukvarjali nepremičninarji in lastniki stavb, ki svojo nepremičnino prodajajo ali oddajajo v najem. Zakon, ki natančneje predpisuje izkaznice in sankcionira neposlušnost zavezancev, velja že tri četrt leta, a še vedno ne odgovarja na vsa vprašanja.
Recimo: zakaj je po letu in pol, odkar je pooblaščena institucija izšolala prve neodvisne strokovnjake, izdanih šele okoli 1000 izkaznic, ko pa bi jih po oceni resornega ministrstva (za infrastrukturo) vsako leto potrebovali okoli 10.000? Ministrstvo, ki še vedno ni vzpostavilo elektronskega registra izkaznic ter samo hrani in zlaga izdelane dokumente, zgolj iz kupa ne more razbrati, kdo je vendarle že opravil svojo zakonsko obveznost, ocenjuje pa, da je izkaznic za stanovanjske hiše in stanovanja v zasebni lasti manjši del. Po mnenju poznavalcev morda nekaj deset.
Ljudje se torej še niso zbudili in čakajo. Kaj že? Kupce in najemnike; pričakujejo, da bodo stavbo prodali ali oddali, preden začnejo veljati določila o globah. Čakajo morda, da bodo izkaznice cenejše. Da pride kakršna koli nova odrešitev, morda nov časovni odlog. Ali se s tem preprosto še ne ukvarjajo, ker ni ne motiva ne kazni. Človeški dejavnik pač, zelo slovenski.
Še za javne stavbe
Vsaj ne z izjavo, da je stavba »glede porabe energije kar učinkovita«. Kaj to sploh pomeni? Je boljša od povprečja ali od dovoljenih vrednosti ali od sosednjih stavb in za koliko? Kot se zgraža eden od kritičnih inženirjev Mitja Lenassi, bi bilo po analogiji povsem nedopustno, če bi ocenili avtomobil na tehničnem pregledu kot »še kar varen« ali krompir, ki nam ga stehta branjevka na tržnici, »še kar blizu kilograma«.
No, pa tudi izkaznic, kakršne so zdaj mogoče, je na javnih stavbah še zelo malo. So pa zdaj, kot smo izvedeli na ministrstvu za infrastrukturo, javni razpisi, s katerimi posamezni uporabniki državnega premoženja pridobivajo izvajalce za izdelavo izkaznic za šole, vrtce, zdravstvene ustanove, pisarniške prostore … Več na ministrstvu še nismo izvedeli, ker je izdelava izkaznice pač dolžnost vsakega uporabnika posebej. Dejstvo pa je, da tudi resor, v katerega pristojnost spada energetska izkaznica, v tem pogledu še ni opravil svojega dela.
Prodajalec stanovanja v bloku bo plačal izkaznico za objekt
Pravzaprav vsi našteti – z nepremičninskimi agencijami vred – čakajo, kaj bo prinesel pravilnik o metodologiji za izdelavo energetskih izkaznic, podzakonski akt energetskega zakona, ki je bil do konca minulega tedna v javni obravnavi. Razjasnil naj bi vrsto nejasnosti in naredil postopke izvedljive. Poleg drugega naj bi prinesel rešitve za večstanovanjske stavbe, v katerih je pričakovati največ težav.
V takšnih stavbah zaradi skupnega ogrevalnega sistema večinoma ni mogoče izdelati energetske izkaznice za vsako posamezno stanovanje. Tako tistim lastnikom, ki prodajajo ali oddajajo stanovanje, zdaj preostane le, da sami naročijo in plačajo energetsko izkaznico za celotno stavbo, saj ni pričakovati, da jim bodo solastniki prispevali svoje deleže, če izkaznice ne potrebujejo. Zakon načeloma dopušča plačilo iz rezervnega sklada (strošek rednega upravljanja, vezan na učinkovitejšo rabo energije), a le, če bo to v načrtu vzdrževanja stavbe, in to ob vsaj 50-odstotnem soglasju lastnikov.
Marjana Šijanec Zavrl z ZRMK, dobra poznavalka problematike energetskih izkaznic, pravi, da niti to ne bi rešilo vseh težav, saj bi, denimo, težko prišli do podatkov za stanovanja, katerih lastniki ne bi dali soglasja za izdelavo izkaznice.
Alternativni predlog je sprejemljiv kompromis
Kot alternativno možnost so nekateri člani strokovnega sveta, ustanovljenega za ta namen, predlagali, da bi tudi za etažna stanovanja v blokih lahko izdelali merjeno energetsko izkaznico (ta se lahko izdela le za nestanovanjske stavbe, saj meri energijsko učinkovitost na podlagi porabe). A Šijančeva opozarja, da bi merjenje po nekaterih predlogih temeljilo na delilnikih toplote, ki le delijo strošek med stanovanja, ne bi pa pokazalo korektno realne porabe energije. Na rezultat bi vplivale tudi bivalne navade uporabnika. Poleg tega bi bil problem pri praznih stanovanjih, kjer ni porabe.
Ministrstvo v pravilniku predlaga drugo opcijo: računsko energetsko izkaznico, pri kateri se poraba energije določi »na podlagi poenostavljenega upoštevanja vpliva vgrajenih sistemov«. Sogovornica pravi, da bi bil to sprejemljiv kompromis. »Takšna izkaznica lahko povsem korektno kaže realno stanje stavbnega ovoja in toplotnih potreb enote, poenostavljeno pa upošteva izkoristke naprav in sistemov, ki pa imajo na energijske kazalnike relativno manjši vpliv.«
Dodaja, da obstajajo razlogi za in proti takšni rešitvi. »Razlog za je rešitev sedanje pat pozicije v večstanovanjskih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemom in možnost izkazovanja že izvedenih ukrepov v stanovanju (na primer nova okna), ne bo pa mogoče v takšni listini upoštevati nekaterih vidikov in ukrepov, ki zadevajo stavbo kot celoto, kar pa tako in tako velja pri izkaznicah, ki so izdelane za posamezni del stavbe.«
S predlogom pa nikakor ne bodo vsi zadovoljni. Zlasti predstavniki Inženirske zbornice Slovenije menijo, da takšna izkaznica ne bi prenesla resne tehnične presoje. To še dodatno zmanjša vrednost energetske izkaznice, kakršno predpisuje slovenska zakonodaja. Bo pa, kot je v Delovem studijskem pogovoru povedal generalni direktor direktorata za energetiko Danijel Levičar, lahko bistveno cenejša – na primer v tridesetstanovanjski stavbi tridesetino cene izkaznice za celotno stavbo.
