Ne potrebujemo novih elektrarn

Cene vseh energentov se zaradi presežne ponudbe znižujejo, razen plina.

sre, 09.03.2016, 19:10

Ljubljana – »Z energetskim konceptom malce zamujamo, po drugi strani pa evropska komisija pravi, naj ne hitimo,« pravi Klemen Potisek z ministrstva za infrastrukturo. Thierry Bros iz Société Générale pa meni, da so cene nizke zaradi presežka proizvodnje energije.

»Investitorjem je treba zagotoviti večjo predvidljivost v smeri razvoja energetike,« meni Klemen Potisek z ministrstva za infrastrukturo, saj, ne nazadnje, to ministrstvo upravlja energetska podjetja. Vendar je to zelo težavno, Thierry Bros celo meni, da verjetno ni treba postavljati nobenih elektrarn, saj imamo na trgu presežek energije.

Davek na ogljik

EU je po Brosovih besedah uspelo ločiti porabo energije od rasti BDP. »Energetski kolač se manjša, usmeritev v zeleno pa pomeni, da je zdaj plin omejen na tekmovanje s premogom,« pravi Bros. Ob tem so cene nafte zaradi večje proizvodnje v ZDA padle, cene plina pa kljub ameriškemu plinu iz skrilavcev ostajajo na enaki ravni. »To kaže na enega od neuspehov EU, trg plina še ni odprt. Če več kot polovico trga obvladujeta Rusija in Norveška, trg niti ne more biti konkurenčen,« meni Bros, ki padec porabe plina v EU pojasnjuje s predpisi in nizkimi cenami premoga. Le v Veliki Britaniji so to rešili tako, da so uvedli davek na ogljikov dioksid. Kupon za tono CO2 na trgu stane do šest evrov, v Veliki Britaniji pa so tej ceni dodali še 25 evrov davka. Tako je plin postal konkurenčen premogu.

Plinska vojna

Bros je zavrnil predvidevanja EU, da bodo cene plina padle, če jih odvežejo od cen nafte in če odpravijo dolgoročne pogodbe. »Ravno nasprotno, cene plina na trgu so zrasle, višje so že kot cene v dolgoročnih pogodbah,« pravi Bros. Nenavadno se mu zdi, da plinska industrija ni storila nič v aferi Volkswagna z dizelskimi motorji, saj je promet najboljša možnost za povečanje porabe plina.

              Za potrošnike so koristne le cenovne vojne. Foto Leon Vidic/Delo



Na drugi strani se je že začela plinska vojna, koristi pa bodo imeli le potrošniki. V 2012 in 2013 se je zdelo smiselno graditi terminale za utekočinjanje plina, danes ni več tako. Vendar je primer Baltika zgovoren, po gradnji terminala za utekočinjen zemeljski plin je Gazprom znižal cene. Bros meni, da bo Rusija ravnala podobno tudi v drugih primerih, saj bo to nedvomno omejilo uvoz plina iz ZDA. To je po njegovem tudi razlog, da se pridobivanje plina iz peščenjakov na Poljskem ali v Sloveniji ne splača. Mogoče bi šlo le v Veliki Britaniji.

              Pri nas se alternativni plin ne splača. Foto Tadej Regent/Delo

 

Na dejstvo, da se ljudje v več državah, tudi več državah ZDA, tako imenovanemu frackingu upira, je Bros odgovoril, da je to treba upoštevati, vendar se proizvodnja plina v ZDA povečuje, v nekaterih državah, denimo Teksasu, tudi nočejo nič slišati o prepovedi alternativnih postopkov pridobivanja plina.

Ukrajina in tranzit

Bros je opozoril tudi na to, da pogodba za tranzit ruskega plina prek Ukrajine poteče leta 2019. »Če bo zahteva le 4,5 dolarja za prenos 1000 kubičnih metrov plina 100 kilometrov daleč, bodo našli rešitev. Če pa bodo Ukrajinci zahtevali plačilo tudi, če Rusija ne bo pošiljala plina, pa Rusija pogodbe ne bo podaljšala. S tem vprašanjem se mora EU začeti ukvarjati že zdaj,« pravi Bros, ki tudi meni, da evropska podjetja ne bodo vlagala v drugi Severni tok, dokler prvi ne bo polno izkoriščen.

Povezane novice

S protikorupcijsko komisijo nad lobiste, s sodiščem nad odloke
11. februar ob 08:00
Zemeljski plin kot »privilegiran« načini ogrevanja; odloki onemogočajo svobodno in cenejšo izbiro energenta.
Prijavi sovražni govor