Tiskane izdaje
Ljubljana − Količine zbranih odpadkov se povečujejo, čedalje manj odpadkov odlagamo, vendar pri tem vsako leto nastanejo kupi neprevzete odpadne embalaže, ki čaka na izvoz v tujino, kažejo se tudi posledice tega, da je država svoje naloge potisnila v roke občinam.
Z ministrstva za okolje in prostor so na vprašanje, kako uspešna je Slovenija v ravnanju z odpadki, odgovorili z navedbo dveh povezav na slovensko in evropsko statistiko. Ta pravi, da je lani v Sloveniji nastalo več kot 4,6 milijona ton vseh vrst odpadkov (za skoraj štiri odstotke več kot leto prej), od tega je bilo 82 odstotkov odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, 18 odstotkov pa komunalnih odpadkov. Za skoraj odstotek in pol se je lani, glede na leto 2012, zmanjšala količina vseh vrst nevarnih odpadkov, ki so večinoma nastali v predelovalnih dejavnostih (56 odstotkov od vseh nastalih nevarnih odpadkov).
Prebivalec Slovenije je lani odvrgel povprečno 414 kilogramov komunalnih odpadkov ali malo več kot kilogram na dan. Vseh komunalnih odpadkov, ki so nastali v letu 2013, je bilo za 853.000 ton; 63 odstotkov teh odpadkov je nastalo v gospodinjstvih, 37 odstotkov pa v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Z javnim odvozom so pri tem lani zbrali za skoraj dva odstotka manj komunalnih odpadkov kot v letu 2012, vendar smo lani ločeno zbrali skoraj 63 odstotkov nastalih komunalnih odpadkov ali za skoraj 11 odstotkov več kot leto prej. V proizvodnih dejavnostih je nastalo več kot tri milijone ton odpadkov (80 odstotkov), v storitvenih dejavnostih pa skoraj 754.000 ton odpadkov (20 odstotkov). Lani so se spet začele povečevati tudi količine gradbenih odpadkov (nastalo jih je za četrtino več kot leto prej).
Razmer številke ne kažejo
Statistika ne pove, da država ni zagotovila obvezne državne javne službe za sežiganje komunalnih odpadkov za vse državljane ali pa spremenila predpisa, ki to javno službo predpisuje. Nekaj časa je imel MOP v načrtu dve sežigalnici, potem je za računsko sodišče na precej neustrezen način zrasla manjša sežigalnica v Celju. Zdaj se MOP usmerja v sistem nič odpadkov, v katerem so sežigalnice odveč, vendar spet ni predpisa, ki bi taki usmeritvi dal težo in predvidel tudi denarne vire.
Država v vseh letih v svojo odgovornost ni prevzela niti odlaganja odpadkov, zato imamo v Sloveniji razvit odpadkarski turizem, saj so cene odlaganja odpadkov po občinah zelo različne, za povrh pa nestimulativne za občine, ki imajo visoke stopnje ločenega zbiranja odpadkov. Enako se dogaja z izrabljenimi motornimi vozili, še vedno ni odpravljena izjava o lokaciji, ki omogoča, da gre 90 odstotkov izrabljenih vozil v predelavo mimo sistema, čeprav je vlada obljubila, da bo to urejeno še leta 2011. Vse to povzroča milijonsko škodo.
Priložnosti so
»Uspešnost Slovenije na področju ravnanja z odpadki je odvisna predvsem od vrste odpadka in dejstva, kdo je operativno in finančno odgovoren za ravnanje z njim. Na področju ravnanja z električnimi in elektronskimi odpadki, katerih področje pokrivamo, ugotavljamo, da se po zbrani kot tudi ustrezno obdelani (čeprav ne v Sloveniji) količini uvrščamo med uspešnejše države. Ločeno zbiranje odpadkov je vzpostavljeno, raven okoljske zavesti med potrošniki je precej visoka.
Seveda pa so ti rezultati relativni, saj se postavljajo novi, višji cilji zbiranja in obdelave e-odpadkov. Te bo dosti težje doseči, če ne prilagodimo trenutne okoljske zakonodaje in hkrati omogočimo dodatnih vlaganj v ozaveščanje ter infrastrukturo obdelave. V prihodnjih petih letih bomo morali ločeno zbrati 50 odstotkov več e-odpadkov, 70 odstotkov več baterij in podobno. In dobro je vedeti, da to ni le obveznost, ampak tudi priložnost za razvoj tega področja gospodarstva,« pravi Emil Šehič, direktor Zeosa.
