Pod žarometom: Črtomir Remec, prvi stanovanjec

Na čelu Stanovanjskega sklada RS bo ekonomista oziroma finančnika zamenjal gradbenik. Vlada je namreč na mesto direktorja sklada po januarskem odstopu Žige Andoljška za obdobje štirih let imenovala Črtomirja Remca. Štiriinpetdesetletni magister gradbeništva je svojo karierno pot začel na Inštitutu za metalne konstrukcije (IMK) in se hitro povzpel na vodilni stolček. S katerega je pred desetletjem presedlal na nov inštitut, ki se je ukvarjal s celovitimi gradbenimi rešitvami, CBS. Ustanovil ga je trebanjski Trimo. Sicer je Remec bolj znan kot dolgoletni predsednik Inženirske zbornice Slovenije (IZS), že domala četrt stoletja pa je dejaven v mednarodnih inženirskih organizacijah. Leta 2012 je bil denimo izvoljen za predsednika Evropskega sveta inženirskih zbornic (ECEC).

IZS je javnost posebej opozorila nase lani, ko je skupaj s sorodnimi strokovnimi in stanovskimi organizacijami oblikovala iniciativo in pripravila predlog nabora ukrepov za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva. Na njeni podlagi je nastal memorandum in nato tudi program dela. Remec se je tedaj zavzemal za ustanovitev novega ministrstva za gradbeništvo in za sprejetje dolgoročne vladne gradbeniške strategije. Večkrat je poudaril potrebo po spremembi zakona o javnem naročanju (njegov moto je bil, da nizka cena ne bi smela biti glavno merilo pri izbiri) in javni objavi pozitivnih in negativnih referenc izvajalcev inženirskih storitev pri javnih naročilih. Aprila letos je Inženirska zbornica Slovenije organizirala odmevni strateški forum o energetski prenovi stavb, na katerem je Remec med drugim poudaril, da bi morala poraba denarja za ta namen prinesti čim večji multiplikativni učinek na gospodarstvo. Nasploh trdi, da brez gradbeništva, brez uporabe znanja in inovacij, ni mogoče vzpostaviti stabilne gospodarske rasti.

Ali je Črtomir Remec odločujoče vladne kadrovike prepričal s svojimi idejami o izhodu iz krize s spodbujanjem gradbeništva (predvsem z energetsko obnovo stavb), ali jim je predložil prepričljiv program dela in razvoja stanovanjskega sklada (katerega poslanstvo je izvajanje vladne stanovanjske politike, zagotavljanje pogojev za stanovanjsko oskrbo), tega pač ne vemo. Dejstvo je, da ima SSRS na voljo zajeten kupček denarja, ki ga bo moč porabiti, in glede na kadrovsko izbiro je tudi dokaj jasno, kakšne bodo nove prioritete. Načeloma je vlaganje v obnovo dobra izbira, vprašanje pa je, na kakšen način oziroma v kolikšni meri bo sklad denar uporabil kot nepovratne spodbude.

Ne bi bilo prav – bojazen o tem vedno obstaja –, da bi denar, ki se je v skladu zbiral izključno za stanovanjske potrebe, izpuhtel za subvencioniranje energetske obnove (temu služi Eko sklad!) in za nameček omogočil posel točno določenim izbranim izvajalcem.