Prihaja računalniški oblak na ključ

Računalništvo v oblaku je nova dimenzije informatike. Trend prehajanja vsebin iz lokalnih virov v oblak se vztrajno nadaljuje, čeprav se je zdelo, da je bila to prvotno samo ena od neuspelih marketinških kampanj panoge IT.

Aleš Leskošek, direktor družbe Comparex Slovenija, je prepričan, da so storitve računalništva v oblaku odlična priložnost za dvig učinkovitosti slovenskih podjetij vseh velikosti.

Računalništvo v oblaku močno spreminja podobo panoge IT, kaj pa pomeni družbi Comparex?

IT-panoga je prisiljena k nenehni redefiniciji delovanja, zato je zelo inovativna in hitro raste. Zdaj se v oblak selijo tudi poslovno kritične vsebine. V Comparexu z znanjem in izkušnjami dolgoletnega sistemskega integratorja nenehno spremljamo ta gibanja, ki gredo v smeri splošne dostopnosti hranjenja in procesiranja podatkov kot javne dobrine.

Drugače povedano, lastniki podatkov se v povezavi z IKT-tehnologijami ne bodo več strateško ukvarjali z infrastrukturnimi vprašanji, ampak samo še z vsebino, torej kako kar najučinkoviteje pretvoriti podatke v koristne informacije. Procesiranje in hramba bosta nekaj, kar bodo najeli in plačali po dejanski porabi, tako kot to že dolgo velja za odjem električne energije, plina, vode in drugih javnih dobrin. Dejstvo je, da vse storitve/vsebine ne bodo nikoli v oblaku. Comparex svoj položaj vidi predvsem v vlogi posrednika med odjemalcem in ponudniki oblačnih storitev.

Kako je videti delo posrednika na tem področju?

Oblaki prinašajo poudarek obvladovanju poslovnih procesov in preusmeritev fokusa na popolnoma vsebinske (aplikativne) teme. Vse ostalo je na voljo za najem ali nakup na trgu storitev v računalniškem oblaku, kjer so najrazličnejši ponudniki. Ta trg je že zdaj nepregleden in odpira številna vprašanja, na katera potrošniki ne znajo odgovoriti.

Na drugi strani pa velikim globalnim ponudnikom ni veliko mar za posebnosti in težave posameznih odjemalcev. Ponujajo zgolj splošne pogoje odjema in zagotavljanja kakovosti. V Comparexu prav v tem vidimo priložnost, saj lahko z znanjem s področja podatkovnih centrov in svetovanjem o licenčni politiki odjemalcem pomagamo oceniti, katere so primerne oblačne storitve in kakšna so tveganja posameznih odločitev.

Med ponudniki in odjemalcem bo sklenjenih vse več poslovnih vezi, saj bo imel odjemalec na voljo čedalje večjo množico ponudnikov za različne storitve in bo zato potreboval zaupanja vrednega partnerja, ki bo te relacije urejal in zanje skrbel.

Želite torej biti nekakšna vstopna točka za oblačne rešitve, stavite pa predvsem na celovito ponudbo. Je mogoče pri oblačnih storitvah in rešitvah poskrbeti za oblak na ključ. Kaj vse to obsega?

V 30-letni zgodovini podjetja odlično poznamo izzive podatkovnih centrov. Zasnove oblaka na ključ smo uvajali že v časih zunanjega izvajanja storitev. V oblaku na ključ bomo ponudniki morali imeti dovolj virov in širino, da bomo lahko zadostili vse zahteve glede uvajanja takšnih rešitev. Za odjemalce so pomembni odgovori na vprašanja, ki jih sprožajo dvomi, povezani s prenosom podatkov nekam, kjer jih sami nimajo pod neposrednim nadzorom.

Za kakšna vprašanja oziroma dvome gre?

Zelo pomembno je vprašanje varnosti. Veliko vprašanj je glede prehoda v oblak in možnega izstopa oziroma prenosa v primeru, da se porabnik odloči za drugega ponudnika ali vrnitev v lastno infrastrukturo. Vsa ta vprašanja se odpirajo zaradi strahu, kako bodo te operacije in pozneje samo delovanje, vplivale na kritične poslovne procese in obvladovanje tveganj. Dileme so toliko večje, ker so rešitve v oblaku za lastnike in uprave podjetij privlačne zaradi velikih pričakovanj v smeri znižanja operativnih stroškov za IT in povečanja učinkovitosti pri upravljanju podatkov. Poznavanje infrastrukture, varnosti, varovanja podatkov, upravljanja identitet, poznavanje licenčne skladnosti ipd. so pomembni elementi uspešnosti.

Velika večina slovenskih podjetij področje informatike še vedno obravnava skrajno tradicionalno. Kje se po vašem mnenju skriva največja možnost za premik v oblak?

Zaradi dolgotrajnega obdobja krize se je v Sloveniji nepremišljeno varčevalo, kar je pripeljalo do povečanja poslovnih tveganj in slabega stanja IT-infrastrukture. Zdaj je veliko podjetij pred pomembnim vprašanjem, ali investirati v obnovitev večinoma zastarele IT-infrastrukture ali uporabiti oblačne storitve ponudnikov. Možnost za prehod v oblak se skriva v kakovostnih odgovorih na že omenjena vprašanja.

Prehod v oblak se kljub dilemam dogaja in tega procesa ni mogoče zaustaviti. Prav tako se moramo zavedati, da je ponudba storitev v oblaku še omejena, saj ne pokriva celotnega spektra potreb podjetij. Rezerv je veliko, zato tudi priložnosti za ponudnike. Menim, da se bodo storitve/aplikacije delile na dva dela. Na standardne storitve, potrebne za delo, kjer podjetje ne ustvarja konkurenčne prednosti, ampak potrebuje učinkovito delovanje storitev za čim manj denarja in brez obremenitve notranjih virov (npr. elektronska pošta).

Na drugi strani pa so za poslovanje kritične storitve, ki so konkurenčna prednost in dodana vrednost podjetja. Za premik teh storitev v oblak se vsaj še nekaj let večina podjetij ne bo odločala, zato bo še vedno potreba po klasičnih IT-storitvah. Odjemalci se bodo veliko laže odločali za računalniški oblak, ko bodo na razmeroma enostaven način razumeli, da v oblaku dobijo boljšo storitev za manj denarja, pri čemer bo raven tveganj ostala vsaj na enaki ravni, kot so ga vajeni zdaj. Velika možnost je tudi v upravljanju teh hibridnih storitev.

Veliko podjetij se za pot v oblak ne odloča prav na račun strahu pred neznanim. S kakšnimi tveganji se srečujejo podjetja, ki želijo opraviti prehod v računalniške oblake? Je več tveganja na strani podjetja ali pri izbiri ponudnika oblačnih rešitev?

S prehodom v oblak v poslovne procese vstopa več deležnikov, s tem se tveganje na strani odjemalcev seveda povečuje, obenem pa se vpliv lastnika podatkov na zmanjševanje tveganj niža, saj sam ne nadzoruje več možnih točk odpovedi. Vsekakor je treba biti pri izbiri zelo previden. Obstaja možnost uporabe oblaka pri velikih proizvajalcih in lokalnih ponudnikih. Kriteriji, ki jih je treba oceniti, so stroški migracije, ljudi, upravljanja, možnost izhoda in zanesljivost rešitve. Treba je dobro oceniti ponudnike in ugotoviti, zakaj je določen ponudnik lahko veliko cenejši od drugega. Ali bo ponudnik lahko zagotavljal delovanje deset let in več? Ali je ponudnik licenčno skladen ali pa zagotavlja dobre cene na podlagi nelegalne programske opreme?

Žal univerzalnega odgovora, ki bi rešil dilemo prehoda v oblak, ni. Pomembno je natančno analizirati procese in potrebe, ki so za vsako podjetje specifični, šele na podlagi teh spoznanj je možno opredeliti obseg in vrsto storitev v oblaku ter se lotiti iskanja primernega ponudnika.

Strokovnjaki trdijo, da je prihodnost računalništva v tako imenovanih hibridnih modelih. Delite njihovo mnenje?

Pri podatkih ne gre za to, kje jih hranimo, ampak predvsem za vprašanje, kako znamo podatke kar se da učinkovito in smiselno pretvoriti v informacije, ki nam bodo prinesle konkurenčno prednost. Hibridni model je na eni strani posledica nezaupanja in na drugi pomanjkanja celovitosti storitev, ki jih računalniški oblaki zdaj ponujajo.

Dejstvo je, da se odjemalci še ne morejo v celoti odpovedati svoji IT-infrastrukturi, saj za popoln prenos v oblake še niso dane vse možnosti, kar tudi slabša ekonomičnost rešitve. Ne smemo pozabiti na dejstvo, da si IT ni pripravljen sam odžagati veje, na kateri sedi, saj še ni v celoti doumel, da bo njegov fokus v prihodnje veliko bolj usmerjen na poslovne procese in kreiranje vsebin. To pa zahteva drugačna znanja in profil kadrov.