V sektorju obnovljivih virov energije (OVE) je lani delalo več kot 8,1 milijona ljudi. To je pet odstotkov več kot v letu prej, medtem ko se je v tradicionalnem energetskem sektorju zaposlenost zmanjšala, kaže letno poročilo mednarodne agencije za obnovljive vire Irena (The International Renewable Energy Agency). Povečanje zaposlenosti v sektorju obnovljivih virov v agenciji pripisujejo pocenitvi tehnologije za OVE in ugodnejšim energetskim politikam držav do OVE.
Nadaljevanje rasti zaposlenosti v sektorju obnovljivih virov energije je pomembno, ker je v nasprotju s siceršnjimi trendi v energetskem sektorju, so izjavili v vodstvu agencije Irena, kjer pričakujejo nadaljevanje tega trenda, saj se poslovna logika v prid obnovljivim virom krepi, države pa bodo morale izpolniti cilje, sprejete na podnebni konferenci v Parizu. V tradicionalnem energetskem sektorju se je lani zaposlenost zmanjšala, saj so se proizvajalcem ob močni pocenitvi nafte zmanjšali prihodki in dobički.
Zmogljivosti OVE lani
Po ocenah agencije Irena so se zmogljivosti obnovljivih virov energije lani povečale za rekordnih 8,3 odstotka, in sicer na 1985 gigavatov. Kapaciteta vetrnih elektrarn se je povečala za 17 odstotkov, sončnih elektrarn pa za celo 37 odstotkov, na kar je vplivala pocenitev solarnih modulov.
Najhitrejšo rast pri obnovljivih virih energije so dosegle države v razvoju, še posebno Srednja Amerika in Karibsko otočje, kjer se je proizvodnja povečala za 14,5 odstotka, v Aziji je bila 12,4-odstotna, v ZDA 6,3- in v Evropi 5,2-odstotna.
EU povečuje delež obnovljivih virov v končni porabi energije
Evropska unija je leta 2014 še povečala delež obnovljivih virov v končni porabi energije, ki je bil 16-odstoten, leto pred tem pa odstotek manj. Cilj je doseči 20 odstotkov do leta 2020. Slovenija si je postavila še višji cilj, in sicer 25-odstotni delež, ki je bil predlani 21,9-odstoten, leta 2013 pa 22,5-odstoten.
Delež obnovljivih virov v porabi energije je eden ključnih kazalnikov iz strategije Evropa 2020. Čeprav je cilj na ravni EU doseči 20-odstoten delež, ima vsaka država svoj cilj. Nekatere imajo višje, nekatere pa nižje cilje od povprečja EU. Leta 2014 se je delež na letni ravni povečal v 24 od 28 članicah EU.
Tretjina članic je postavljen cilj že dosegla: Bolgarija je dosegla 18-odstotni delež obnovljivih virov v končni porabi energije, njen cilj do leta 2020 je 16 odstotkov, Češka (13,1-odstotni delež, cilj 13 odstotkov), Estonija (26,5-odstotni delež, cilj 25 odstotkov), Hrvaška (27,9-odstotni delež, cilj 20 odstotkov), Italija (17,1-odstotni delež, cilj 17 odstotkov), Litva (23,9-odstotni delež, cilj 23 odstotkov), Romunija (24,9-odstotni delež, cilj 24 odstotkov), Finska (38,7-odstotni delež, cilj 38 odstotkov) in Švedska (52,6-odstotni delež, cilj 49 odstotkov).
Nekatere države
Po drugi strani pa je nekaj članic še precej oddaljenih od cilja. Najdlje je Francija, ki je imela leta 2014 v celotni končni porabe energije 14,3-odstoten delež obnovljivih virov, medtem ko je njen cilj 23 odstotkov. Sledijo Nizozemska (5,5-odstotni delež obnovljivih virov, cilj 14 odstotkov), Velika Britanija (sedemodstotni delež, cilj 15 odstotkov) in Irska (8,6-odstoten delež, cilj 16 odstotkov).
Obnovljivi viri energije bodo ključno vlogo odigrali tudi po letu 2020. Članice EU so se že dogovorile o novem cilju – obnovljivi viri energije naj bi do leta 2030 v končni porabi energije pomenili najmanj 27 odstotkov.