Tretja os: cesto vračajo na hmeljišča

Ljubljana, Velenje, Braslovče – Vlada je na pobudo ministra za infrastrukturo sklenila, da naj ministrstvo za okolje in prostor za izboljšanje povezave Savinjsko-Šaleške regije z mednarodnimi prometnimi povezavami nadaljuje pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) po opuščeni trasi od Velenja do Šentruperta.

Ministra Dejana Židana, ki je trasi že v preteklosti nasprotoval, so v četrtek na vladi ministri preglasovali. »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je nasprotovalo predlagani trasi. Predlog ni bil usklajen z MKGP. Z vidika zaščite kmetijskih zemljišč ta predlog ni bil sprejemljiv,« so pojasnili na ministrstvu. Z odločitvijo vlade, da se po več preizkušenih različicah prejšnjih vlad za izbiro trase med Velenjem in avtocesto A1 v Spodnji Savinjski dolini vrne na traso F2-2, se spet začenjajo stari spori.

Velenjski župan Bojan Kontič ima drugačno mnenje kot predsednik njegove SD Dejan Židan. »Sklep vlade, da prepozna javni interes in nadaljuje umeščanje prvotne trase hitre ceste v prostor, je pozitivno znamenje za vse, ki se trudimo za ohranjanje in pridobivanje novih investitorjev v Šaleško in Savinjsko dolini ter na Koroško. Pričakujem, da bodo tisti, ki so na potezi, pospešili vse potrebno,« pravi Kontič.

Trasa F2-2 od Velenja poteka mimo Šmartnega ob Paki, spremlja po levem bregu tok Savinje, ga v bližini Malih Braslovč nad Parižljami preči in se na avtocesto priključi v Šentrupertu v Občini Braslovče. Zanjo se zavzemajo župani Šaleške doline in Zgornje Savinjske doline, nasprotujejo pa ji v Občini Braslovče, v Civilni iniciativi Braslovče (CIB) in na ministrstvu za kmetijstvo.

Predlani je bila iz javne obravnave umaknjena trasa F3b med Velenjem in Podlogom, pred tem so proučevali tudi traso ob glavni cesti Arja vas–Velenje. Zdaj pa je vlada ocenila, da je bila trasa F2-2 v študiji različic opredeljena kot najustreznejša, zanjo je bil že izdelan DPN in trasa je javni interes.

Iz CIB so nam včeraj odgovorili, da že od leta 2007 nasprotujejo trasi F2-2, ker bi bila s 480 milijoni evrov za 14 kilometrov najdražja hitra cesta v Sloveniji, s tem pa tudi nerentabilna in nezanimiva za javno-zasebno partnerstvo ter zato realno neizvedljiva v srednjeročnem obdobju. Velik del trase poteka čez najboljša kmetijska zemljišča. Priključek na avtocesto pri Šentrupertu je od Celja najbolj odmaknjena varianta, in to bi podaljšalo pot med regijskima središčema. Po prepričanju CIB bi bila boljša trasa F3b med Velenjem in Podlogom, ki jo je opustila že Janševa vlada.

Morda je prav, da Židan vztraja pri ohranjanju kmetijskih zemljišč, čeprav je zaraščenih in neobdelanih kmetijskih zemljišč, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kar 6383 hektarov.

Medtem ko je po četrtkovi odločitvi vlade spet mogoče pričakovati javno prerekanje različno mislečih, ponovno oživljeno traso braslovški župan Branimir Strojanšek komentira bolj strpno: »Podpiram stališča CIB in številnih občanov. A vsem nam je bilo jasno, da odločitve nazadnje ne bo sprejela stroka, ampak politika. Če bo moralo tako tudi ostati, je naša naloga, da Braslovčani svojo kozo čim dražje prodamo.«