Učinkoviteje s sredstvi za infrastrukturo

Na ministrstvu za infrastrukturo bi uvedli infrastrukturni sklad

Objavljeno
22. april 2015 14.46
M. B., gospodarstvo, STA
M. B., gospodarstvo, STA
Portorož − Pred ministrstvom so veliki izzivi, je ob odprtju Slovenskega kongresa o cestah in prometu, ki ga organizira Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, pojasnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. »Želja in potreb je toliko, kot znaša letni proračun Republike Slovenije,« je pojasnil minister in dodal, da denarja za vse potrebe ne bo mogoče zagotoviti.

Da bi razpoložljiva sredstva naredili bolj operativna, na ministrstvu razmišljajo o oblikovanju posebnega infrastrukturnega sklada, kamor bi se stekal denar iz naslova infrastrukturnih dajatev in delež trošarin, je po poročanju STA povedal minister. Novih dajatev pri tem ne bi uvajali. Ena od prednosti sklada bi bila, da bi bilo mogoče razpise izvajati že na podlagi predvidenih prilivov v sklad.

Minister se je dotaknil tudi pomena projektov na tako imenovan tretji razvojni osi, pri čemer pa je spomnil, da ti zahtevajo velika vlaganja, po drugi strani pa tudi na drugih razvojnih oseh obstajajo enake potrebe. Poudaril je pomen dokončanja avtocestnega odseka do Gruškovja, s katerim bo vzpostavljena celovita cestna povezava z Avstrijo in Hrvaško, pri tem pa pričakujejo, da bodo končni stroški nižji od ocenjene vrednosti del.

Zbrane je nagovoril tudi premier Miro Cerar, ki je poudaril, da je geostrateški položaj Slovenije tudi danes »naša ključna primerjalna prednost, na kateri moramo utemeljiti svoj razvoj«. Do leta 2023 bo treba zagotoviti minimalne pogoje za nemoteno povezovanje celine na evropskih koridorjih, je spomnil.

V Sloveniji imamo sodobno avtocestno mrežo, pozitivne izkušnje iz gradnje avtocest pa moramo zdaj vložiti v aktualne projekte, kot so razvojne osi in železniška infrastruktura. Predsednik vlade je pri tem poudaril, da je vlada odločena, da pospeši pripravo ustreznih projektov na tako imenovani tretji razvojni osi.

Na področju železnic je Slovenija po Cerarjevih besedah pripravila ambiciozen predlog nadgradnje in posodobitve infrastrukture, ki upošteva celotno infrastrukturo ter odpravo ozkih grl in pomen pomorske infrastrukture. Skupna vrednost prijavljenih projektov znaša 4,4 milijarde evrov, pri čemer je premier prepričan, da bodo pri teh projektih uspešni in našli primerne zasebne vlagatelje v javno-zasebnem partnerstvu.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je v videonagovoru orisala strategijo EU na področju prometa, pri tem pa je omenila tudi potrebo po povečanju zmogljivosti koprskega pristanišča ter preučitev možnosti za razvoj potniškega prometa prek njega.