Tiskane izdaje
Ljubljana – V elektrodistribucijah so nejevoljni zaradi novele energetskega zakona, ki predvideva prenos 110-kilovoltnega omrežja na Eles, med javno obravnavo energetskega koncepta do 15. januarja pa opozarjajo tudi na premalo denarja za posodobitev omrežij in neučinkovito organizacijo.
»Za nas je zdaj aktualen predvsem energetski zakon, ki predvideva prenos celotnega nad 110-kilovoltnega omrežja na Eles. To ni prav, saj je za omrežje pomembno, da se morebitne okvare odpravijo v čim krajšem času,« pravi Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska. Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, dodaja, da imajo že težave z vlaganjem v omrežja. Gospodarska rast je velika, zato bo treba vložiti v nove 110-, 30- in 20-kilovoltne vode, poleg tega pa tudi v posodobitev omrežij. »Naj Eles prevzame tudi gradnjo novih daljnovodov,« pravi Ribič, ki meni, da bi moralo pet elektrodistribucij krmiliti vse distribucijske vode, tudi 110-kilovoltne.
»Od vseh elektrodistribucij smo že prevzeli daljinsko krmiljenje vodov, s katerimi je zazankano prenosno omrežje. Ne gre za prenos daljnovodov in ne gre za prenos distribucijskih daljnovodov,« pravi Aleksander Mervar, direktor Elesa. Verjame namreč, da bodo to opredelili v zakonu s pripravljenim dopolnilom. Dodaja, da zaradi tega nihče ne bo izgubil službe, a bo v energetiki kljub vsemu vroče, malo zaradi zakona, bolj pa zaradi grajenja osebnosti nekaterih, malo pa tudi zaradi energetskega koncepta, ki je v javni obravnavi.
En ali pet Sodov?
S povišanjem tonov v energetiki je na dan spet prišla tudi predvidena reorganizacija elektrodistribucij. Analizo delovanja sistema s sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (Sodo), ki ima le malo omrežja, in petimi elektrodistribucijami, ki upravljajo ravno toliko distribucijskih omrežij, je po neugodni reviziji računskega sodišča vlada naročil SDH. Analize in odločitve o tem, ali bi bil učinkovitejši sistem s petimi operaterji, enim velikim operaterjem ali dvema ali tremi operaterji, še ni. Elektrodistribucije si prizadevajo, da bi jim država podelila pet koncesij ter omejila ali ukinila Sodo.
»V tujini imajo podobne sisteme, ponekod je operaterjev še več,« pravi Ribič, ki dodaja, da vedno, ko se začnejo take razprave, narava poskrbi za katastrofo, od žleda do viharnega vetra. »Vedno pokažemo, da znamo delati. Naši monterji so tudi, denimo, v Kočevju. Če bi to začeli centralizirati, bi se čas za odpravo napak podaljšal,« opozarja Ribič. Kot Blažica ugotavlja, da na SDH ni mogoče zaznati podpore centralizaciji ali zmanjševanju števila elektrodistribucij.
Ne nazadnje elektrodistribucije že sodelujejo prek svojega gospodarsko interesnega združenja (GIZ). Prek njega skupaj nabavljajo števce, postavljajo enotne normative za omrežje, naročajo skupne študije in podobno. »Če bi vse to bilo eno podjetje, nikoli ne bi imelo 60 milijonov evrov dobička,« meni Ribič.
Direktor Soda Matjaž Vodušek pravi, da bodo morali v elektrodistribucijah kaj povedati tudi o storitvah, ki jih izvajajo. Poleg tega je zanimivo, da direktorji državnih podjetij potrebujejo pomoč sindikatov, da dosežejo svoje cilje.
Trgovci se povezujejo
Trgovske hčerinske družbe elektrodistribucij so po strategiji upravljanja kapitalskih naložb države predvidene za prodajo. V elektrodistribucijah temu niso naklonjeni. Ljubljansko Elektro energijo je prevzel Gen-I, ki je povezan s proizvajalcem elektrike Gen Energijo. V steber s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) naj bi se povezale druge trgovske družbe. »Lani smo podpisali pismo o nameri, pred kratkim pa dali vlogo na agencijo za varstvo konkurence. Vsi prihodnji koraki so odvisni od njene odločitve,« pravi finančni direktor HSE Stojan Nikolić, ki pa dodaja, da je volja na vseh straneh in da vidijo tudi možnost za uspešno sodelovanje.
V to povezavo gresta hčerinska družba Elektra Primorske E3 in družba ECE, že združena trgovca Elektrov Celje in Gorenjske. Elektro Maribor je za sodelovanje postavil za druge nesprejemljive pogoje, kar je za postopek na agenciji za varstvo konkurence (AVK) celo dobro. Vsi trgovci bi namreč bili večji kot Gen-I.
»Postopek, ki smo ga izpeljali z Elektro energijo, je trajal dve leti, tudi novi postopek združevanja ne bo hiter. Te vertikalne povezave pa se morajo uresničiti, sicer se lahko zgodi, da bodo trgovci pristali v tujih rokah. Ministrstvo za infrastrukturo in SDH bi se lahko malo potrudila, da bi se trgovci čim prej povezali s proizvodnjo elektrike,« pravi Ribič in dodaja, da bo imel Gen-I z Elektro energijo rekorden dobiček. Tudi HSE je po Nikolićevih besedah lani, kljub nizki proizvodnji hidroelektrarn, posloval po načrtu, z manjšim presežkom. Vse družbe, razen Teša, so imele dobiček. Za letos Nikolić težav ne pričakuje.
Stavka nima osnove
Več sogovornikov je omenilo, da se v veliko pogovorih pojavlja grožnja s stavko. »Nobene stavke ni,« je zatrdil Branko Sevčnikar, predsednik sindikata delavcev energetike. »Sodelujemo v razpravah z energetsko zbornico in vlado,« dodaja Sevčnikar, ki v Mariboru ni skupaj z Borisom Sovičem, predsednikom uprave Elektra Maribor in predsednikom GIZ, pripravljal strategije za napad na vlado, SDH in Eles, kot se govori, ampak je zgolj sodeloval v razpravi o energetskem konceptu, ki ga je organiziral Elektro Maribor.
Sevčnikar meni, da je mogoča le stavka v Premogovniku Velenje, za kar je odgovoren sindikat delavcev rudarstva in energetike. Stavkali bi za božičnico, ki pa ni predvidena v nobeni pogodbi ali sporazumu. Celo več, v večini drugih družb HSE imajo božičnico v podjetniških kolektivnih pogodbah, a je niso izplačali. Tudi Sevčnikar je prepričan, da prihajajo v energetiki vroči tedni, v katerih ni izključena nobena možnost.
