Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija ima kar dober sistem za ugotavljanje radiološke nevarnosti in ukrepanje, ugotavlja misija IAEA. Še največja težava je premalo usposobljenih kadrov. Misija je preverila 35 organizacij z radioaktivnimi snovmi in skladnost sistema z mednarodnimi varnostnimi standardi.
Ekipa iz sedmih držav in treh celin Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) je sklenila 12-dnevno pregledovalno misijo pripravljenosti slovenskega sistema na jedrske in radiološke nesreče. Namestnik generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Branko Dervodel je povedal, da imajo jedrske nesreče hude in dolgotrajne posledice, a so malo verjetne.
»Menimo, da smo vsem stvarem namenili ustrezno pozornost, a pri varnosti so izboljšave vedno mogoče,« je dejal Dervodel in poudaril, da je bila misija dvostranski učni proces. Predvsem člani misije iz Kanade, Belorusije in Finske, ki jih čakajo podobni pregledi, so se pri nas lahko veliko naučili.
Nujna celovita strategija
Ena pomembnejših ugotovitev je nujnost priprave celovite strategije nadzora v vseh fazah med in po morebitni jedrski nesreči, poleg tega podrobnejše priprave postopkov ukrepanja v poznejših fazah po nesreči. Misija je ugotovila, da gasilske in druge ekipe redno vadijo za primer nesreče v jedrski elektrarni, predlagala pa je redne vaje tudi za druge radiološke nesreče in nadzor sevanja v skladišču odpadkov.
Branko Dervodel, Andrej Stritar in Ramon De La Vega iz IAEA. Foto: Borut Tavčar/Delo
Direktor uprave za jedrsko varnost je kot dober nasvet misije ocenil poziv k nadzoru družbenih omrežij, saj se po njih velikokrat razširijo napačne in pretirane informacije.
Alarm za radioaktivno sevanje preteklo soboto misije ni zmotil. Stritar je povedal, da informacije pošiljajo v slovenski in evropski sistem obveščanja samodejno. Če bi jih preverjali, bi v dejanskih težavah nastal prevelik zamik v obveščanju. Načelno pa bi sistem odzivanja na jedrsko nesrečo zagnali v trenutku, ko bi povečano sevanje zaznali na vsaj treh senzorjih.
Nov načrt že v glavah
»Virov za odziv nikoli ni dovolj, to je ugotovila tudi misija,« je dodal Dervodel. Za prvi odziv ima jedrska elektrarna svojo gasilsko enoto, nato pridejo na vrsto gasilske enote s širšega območja in mobilni laboratorij IJS ter enote civilne zaščite. Na območju jedrske elektrarne so na voljo tudi jodove tablete, vendar, kot je razočarano omenil Stritar, jih je prišlo iskat le 23 odstotkov prebivalcev.
Na podlagi poročila, ki bo pripravljeno v štirih tednih, bo Slovenija pripravila akcijski načrt, o katerem je Stritar dejal, da ga »imajo že v glavi«. Dodal je, da že leta delajo vse, da bi preprečili nesrečo. Pred 10 leti so ugotovili, da je slovenska pripravljenost na jedrske nesreče šibka točka, a je bilo tako v skoraj vseh državah. To se je spremenilo po Fukušimi, pripravljenost se zdaj izboljšuje povsod. Slovenija pa je med prvimi povabila misijo IAEA in še prej sama opravila simulacijski pregled.
Na priporočila in pohvale misije o organizaciji in gostoljubnosti (vsi po vrsti so napovedali zasebno vrnitev v Slovenijo) pa se je Stritar odzval z besedami, da v »tej državi mogoče ne znamo napisati najboljših programov in načrtov, zato pa v krizi zelo dobro sodelujemo« in »smo dobri improvizatorji, kar je v krizi tudi pomembno«. Tudi misija je namreč bila kriza svoje vrste.
