Tiskane izdaje
Slovenija je najbolj priljubljena turistična destinacija za goste iz Avstrije, Italije, Nemčije, Združenega kraljestva, Rusije, Hrvaške, ZDA … Tuji turisti so v Sloveniji maja ustvarili 68 odstotkov turističnih prenočitev. Največ, 16 odstotkov, so jih ustvarili Avstrijci, na drugem mestu so Italijani s 14 in na tretjem Nemci s 13 odstotki. Sledijo turisti iz Združenega kraljestva, Ruske federacije, Hrvaške in Združenih držav Amerike. Vsaki od njih so ustvarili po štiri odstotke prenočitev. Samo maja so turisti iz Nemčije ustvarili 34 odstotkov več prenočitev, iz Italije 18 in iz Avstrije deset odstotkov več prenočitev kot maja lani.
Več obiska in prenočitev
V prvih petih mesecih so gostje iz Avstrije in Italije ustvarili deset odstotkov več prenočitev, iz Hrvaške 13, Nemčije 11 in iz Madžarske štiri odstotke. Povečalo se je tudi število prenočitev turistov iz Združenega kraljestva, in sicer za deset odstotkov. Več gostov je bilo tudi iz skandinavskih držav, in sicer iz Norveške za 44 odstotkov ter iz Finske za štiri in Švedske za tri odstotke. Nizozemski turisti so v prvih petih mesecih število prenočitev povečali za 16 odstotkov.
Iz držav vzhodne Evrope se je povečalo število prenočitev gostov: iz Latvije za 15 odstotkov, iz Litve za 86, Estonije za 19, Romunije za 39, Slovaške za 15 in iz Češke republike za sedem odstotkov. Srbski turisti so ustvarili za 11 odstotkov več prenočitev. Pozitiven ostaja tudi trend prihodov in prenočitev turistov iz čezmorskih trgov. Japonski turisti so ustvarili deset odstotkov več prenočitev, kitajski 72 in korejski 58 odstotkov. Gostje iz ZDA so število prenočitev povečali za 17, iz Brazilije pa za 12. odstotkov. Petintrideset odstotkov manj prenočitev je bilo pri gostih iz Ruske federacije, iz Ukrajine za sedem, Belgije in Francije po pet in iz Luksemburga za devet odstotkov.
Največje turistov, 36 odstotkov, je v prvih petih mesecih prenočilo v zdraviliških občinah, sledijo jim gorske z 22 in obmorske občine s 17 odstotki. V Ljubljani je bilo v tem obdobju ustvarjenih 11odstotkov vseh prenočitev, v drugih mestnih občinah pa osem odstotkov. Največjo, 18-odstotno povečanje števila prenočitev so v tem obdobju imeli v mestnih občinah. V Ljubljani je bila rast 14-odstotna.
V zdraviliščih zadovoljni
Ob večjem številu domačih gostov je bilo občutno manj gostov iz Ruske federacije, kar je pripomoglo k temu, da je bilo tujih gostov 2,8 odstotka manj pri ustvarjenih prenočitvah. Za več prihodov tujih gostov imajo največ zaslug gostje iz Avstrije s četrtinskim deležem ter s kar devetodstotnem povečanju prihodov in s petodstotnim povečanju prenočitev. Sorazmerno pozitiven trend se nadaljuje tudi pri gostih iz Italije, ki jih je bilo tri odstotke več. Ker glavni del sezone za italijanske goste šele prihaja v juliju in predvsem v avgustu, se bo to gibanje še izboljšalo. Več gostov je tudi iz Hrvaške, saj so dosegli devetodstotno rast in so tako zelo trdno na tretjem mestu med vsemi tujimi gosti v naših zdraviliščih.
Posebno velja poudariti tudi hitro rast gostov iz Nizozemske, katerih glavna sezona prav šele prihaja. Če bi zadržali trend rasti (13-odstotna rast prihodov in 16-odstotna rast prenočitev), bi julija in avgusta največkrat slišali prav nizozemščino, saj so že lani ti gostje ustvarili največ prenočitev poleti. Povečuje se tudi število gostov iz Češke in še posebno iz Izraela, pri katerih je rast kar 99-odstotna.
»Posledice evropskih sankcij proti Ruski federaciji se kažejo v drastičnem, 34-odstotnem zmanjšanju števila gostov s tega trga in 41-odstotnem zmanjšanju njihovih prenočitev. Ker gre za goste s praviloma zelo veliko kupno močjo in nadpovprečno dobo bivanja (več kot deset dni), je logična posledica manj ustvarjenih tujih prenočitev v vseh 14 slovenskih naravnih zdraviliščih, članih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč,« pravi Altbauer in dodaja, da tudi še julija in do konca avgusta, predvsem ob sončnih koncih tedna, pričakujejo povečan obisk domačih turistov, ki dodobra napolnijo več kot 45.000 kvadratnih metrov vodnih bazenskih površin.
Večji obisk tudi v avgustu
Živahen turistični utrip je tudi v obalnih občinah. V občini Piran, ki je vodilna slovenska turistična občina, ki ustvari največ prenočitev v državi, so v prvem polletju v hotelskih namestitvah imeli 451.000 prenočitev, to je dva odstotka več kot v istem času lani. »Tujci so ustvarili 70 odstotkov, domači gostje pa 30 odstotkov hotelskih prenočitev. Konec prejšnjega tedna je bila zasedenost hotelov v Piranu in Portorožu 90-odstotna. Med tujci so po številu ustvarjenih prenočitev na prvem mestu Avstrijci, sledijo Italijani, Nemci in Rusi. Dobro so zasedeni tudi kampi, v katerih je 70 odstotkov domačih in 30 odstotkov tujih gostov,« pravi v. d. direktorja Turističnega združenja Portorož, g. i. z., Patricija Gržinič in dodaja, da pričakujejo turistični obisk na lanski ravni.
Nekoliko slabša je zasedenost turističnih zmogljivosti v Mestni občini Koper, ki je v tem času od 75- do 80-odstotna. Med gosti prevladujejo Slovenci, sledijo Italijani, Belgijci, Nemci, Avstrijci, Čehi in Madžari. V koprski občini si prizadevajo, da bi tudi letos dosegli takšne rezultate, kot so jih lani, ko je bila Mestna občina Koper nesporna zmagovalka med občinami po indeksu rasti prenočitev (+10,3 odstotka) na letni ravni v primerjavi s preteklim letom.
Z letošnjo turistično sezono so kar zadovoljni tudi v Izoli. V prvem polletnem obdobju so imeli približno 110.000 prenočitev, to je tri odstotke več kot v istem obdobju lani. Med gosti je približno 60 odstotkov domačih in 40 odstotkov tujih. »Razveseljiv je podatek, da smo dosegli precej več prenočitev tujih gostov, ki jih je bilo kar deset odstotkov več, medtem ko je število prenočitev domačih gostov primerljivo z lanskim letom. Med tujimi gosti prevladujejo predvsem Avstrijci, sledijo jim Nemci in Italijani,« pravi vodja Turističnega informacijskega centra Izola Petra Kukovec.
Tudi napovedi do konca poletne turistične sezone so dobre, pravijo v TIC Izola. Glede na število že izvedenih rezervacij v avgustu pričakujejo več kot 80-odstotno zasedenost njihovih kapacitet. Večji obisk pričakujejo tudi jeseni.
