Tiskane izdaje
Še do konca tega tedna je v medresorskem usklajevanju predlog uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov oziroma dronov, ki bo uredil to področje, saj je tudi v Sloveniji več takšnih letalnikov. Uredba bo veljala za drone z vzletno maso do 150 kilogramov, ne pa za tiste za potrebe aktivnosti državnih služb.
Predlog dolgo pričakovane uredbe, ki ima 32 členov, je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo. Nanjo zainteresirana javnost lahko poda svoje predloge do 20. maja. Predlog uredbe določa splošne tehnične in operativne pogoje za varno uporabo brezpilotnih zrakoplovov, sistemov za njihovo uporabo in letalskih modelov ter pogoje za osebe, ki sodelujejo pri upravljanju teh zrakoplovov in sistemov.
Določbe bodo veljale za sisteme brezpilotnih zrakoplovov z vzletno operativno maso do 150 kilogramov, ne bodo pa veljale za državne aktivnosti, ko bi brezpilotnike uporabljala vojska, carina in policija, ter pri iskalnih, reševalnih in gasilskih dejavnostih, dejavnosti obalnih straž ali podobnih državnih aktivnostih.
Droni razdeljeni v tri razrede
Brezpilotne zrakoplove predlog uredbe glede na operativno maso oziroma vzletno težo loči v tri razrede. Razred 5 vključuje brezpilotnike do vključno pet kilogramov operativne mase, razred 25 tiste z operativno maso nad pet do vključno 25 kilogramov, v razredu 150 pa so brezpilotniki nad 25 in do 150 kilogramov.
Območja letenja so v predlogu uredbe razdeljena v štiri razrede, odvisno od gradnje, naseljenosti in navzočnosti ljudi. Prvi razred vključuje območje, kjer ni objektov in ljudi, razen upravljavca in osebja, ki je nujno za letenje. Drugi razred je območje, kjer so pomožni objekti ali objekti, ki niso namenjeni bivanju ljudi in v katerih ni ljudi, razen upravljavca in osebja, ki je nujno potrebno za letenje. Dovoljen je samo občasni prehod ljudi (kolesarji, sprehajalci ipd.), brez zadrževanja na območju letenja.
Tretji razred obsega območje, na katerem so objekti, primarno namenjeni za stanovanje, poslovanje ali rekreacijo (stanovanjske zgradbe, stanovanjske hiše, šole, pisarne, športni objekti, parki in podobno) ali na katerem so objekti nizke gradnje (avtoceste in podobno), na katerih so ljudje. V četrti razred sodijo območja ožjih urbanih con, kot so središča mest, naselij in krajev.
Predvidena je
Poleg tega bo operater moral pridobiti dovoljenje za uporabo radiofrekvenčnega spektra na podlagi zakona, ki ureja elektronske komunikacije, in skladno s tehničnimi omejitvami, ki so navedene v načrtu uporabe radijskih frekvenc. Takšno dovoljenje bo moral pridobiti tudi lastnik za letenje z letalskim modelom.
Predvidena je tudi identifikacija brezpilotnih zrakoplovov. Tisti, ki ne presegajo mase pet kilogramov, bodo morali imeti pritrjeno identifikacijsko nalepko, težji od pet kilogramov pa negorljivo identifikacijsko ploščico. Na nalepki in tudi na ploščici morajo biti identifikacijska oznaka brezpilotnega zrakoplova, ime in priimek ter kontakti operaterja ali lastnika. Vsako spremembo podatkov morata operater ali lastnik vnesti na nalepko ali ploščico.
Velike obveznosti
Zagotoviti je tudi treba, da let brezpilotnega zrakoplova poteka zunaj nadzorovanega zračnega prostora do višine 150 metrov ali do 300 metrov nad terenom po prehodnem dovoljenju javne agencije za civilno letalstvo za določeno in objavljeno območje letenja.
Predlog uredbe predpisuje tudi obveznosti operaterja. Ta mora imenovati osebo, ki je odgovorna za njegovo aktivnost, in pred letenjem o nameravani letalski dejavnosti obvestiti agencijo za civilno letalstvo. Vzpostaviti mora sistem poročanja o dogodkih, povezanih z varnostjo v zračnem prometu, ter sistem vodenja in hrambe zapisov o letu s podatki, kot so datum, začetek in konec leta, ime in priimek upravljavca, ki je opravil let, lokacija letenja, teža letalnika … Zapise o letu mora upravljavec hraniti najmanj dve leti od datuma leta.
Operater mora poskrbeti tudi za operativni priročnik. Predlog uredbe določa, kaj mora priročnik vsebovati in da je nenehno usklajen z veljavnimi predpisi, da ima osebje dostop do njega in da pozna tiste dele priročnika, ki se nanašajo na njihove naloge. Poleg tega operater opravlja analizo okvar pomembnejših komponent oziroma funkcij sistema brezpilotnega zrakoplova, ki jo mora hraniti najmanj pol leta po prenehanju opravljanja letalskih dejavnosti.
V predlogu uredbe je predvidena tudi izjava operaterja, da je usposobljen in da prevzema odgovornost za izvajanje letalskih dejavnosti s sistemom brezpilotnih zrakoplovov, da ta sistem izpolnjuje veljavne tehnične zahteve ter da bo izvajal letalske dejavnosti skladno z določbami te uredbe. Določenih je še več nalog in obveznosti operaterja.
Kazni od 200 do 1500 evrov
Nadzor nad izvajanjem te uredbe je v pristojnosti Javne agencije za civilno letalstvo RS, nadzor nad izvajanjem določenih členov pa lahko prevzeme tudi policija. V predlogu uredbe so na koncu tudi kazenske določbe za kršitelje, in sicer v višini od 200 do 1500 evrov, kar je odvisno od prekrška in statusa osebe.
Po pregledu prejetih pripomb in mnenj ter glede na njihovo obsežnost bo ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z agencijo za civilno letalstvo organiziralo širši posvet z vsemi deležniki v tem procesu. Po posvetu bo ministrstvo skladno s sklepi posveta posredovalo gradivo v ponovno medresorsko usklajevanje ali pa neposredno na vlado.
