Tiskane izdaje
Ljubljana − »Termoelektrarna Trbovlje ni tovarna marmelade, ki jo lahko kadar koli ustaviš brez škode,« pravi Bojan Majhenič, predsednik konference sindikata dejavnosti proizvodnje električne energije. Dodal je, da je zdaj ravno najboljši čas za kupovanje termoelektrarn, saj so zelo poceni. »Kdor bo to naredil, bo naredil posel stoletja,« meni Majhenič.
Branko Sevčnikar, predsednik sindikata energetike, je opozoril, da ne bodo dovolili nadaljevanja takega upravljanja energetskih družb. Zahtevajo normalen strokovni dialog, prehodno obdobje za Termoelektrarno Trbovlje (Tet) in prestrukturiranje, tudi z evropskim denarjem. Za 27. oktober je namreč sklican sestanek socialno-ekonomskega odbora, kjer se bodo pogovarjali o likvidaciji Teta. »Najbolj sprejemljiva različica likvidacije je za nas nesprejemljiva, saj je velika nevarnost, da bo hitro prerasla v stečaj. Stroški razgradnje Teta, sanacija deponij pepela in premoga, najvišjega dimnika v Evropi, so ocenjeni na 20 do 30 milijonov evrov. Mogoče HSE namerava s stečajem ta strošek prevaliti na državo,« pravi Sevčnikar.
»Delavce v Dravskih elektrarnah Maribor, ki imajo letos rekordno proizvodnjo, je strah, da bodo doživeli podobno usodo kot Tet. V 13 letih obstoja HSE še ni bilo vodstva, ki bi razlagalo tako negativna stališča do lastne družbe. Šokirani smo, ko slišimo, da zdaj manjka 400, čez dva meseca bo manjkalo 800 milijonov evrov, da bomo Tet zaprli, da se Teš ne izplača ... To lahko vodi le v razprodajo za vsako ceno,« pravi Majhenič.
Tet naj obratuje
Aleš Ocvirk, član izvršnega odbora sindikata Teta, je povedal, da bi lahko Tet obratoval do leta 2020 zgolj z rednimi vzdrževalnimi deli. HSE so sicer predlagali vrsto rešitev, vendar so vedno dobili odgovor, da ni denarja oziroma da praktično vse spada v območje nedovoljene državne pomoči. »Radi bi videli, kakšen dopis so iz HSE poslali 19 mogočim kupcem Teta. Nenavadno pri tem je, da so se z edinim ponudnikom pogovarjali dve leti in pol, pa sploh niso vedeli, s kom se pogovarjajo,« pravi Ocvirk. Zavzel se je za nadaljevanje obratovanja Teta.
»Letos je Tet preživel s prodajo elektrike, zagotavljanjem terciarne regulacije na plin in skladišči za ekstra lahko kurilno olje,« pa zagotavlja Aleš Žagar, predsednik sindikata Teta. Na vprašanje Dela, kje bi dobili premog za obratovanje do 2020, glede na to, da je Rudnik Trbovlje-Hrastnik zaprt, Premogovnik Velenje pa ima težave, je Žagar odgovoril, da bi premog lahko dobili iz BiH, Češke in delno iz Premogovnika Velenje. »Tet je lahko tudi hladna rezerva in bi obratoval le ob vrhovih porabe, ko je cena elektrike najvišja,« je dodal Žagar. »Če bi nam HSE dovolil kupiti 300.000 ton premoga, bi dobili ugodnejšo ceno. Letos smo kupovali premog, kot bi šli v trgovino, po 30.000 ton,« ga je dopolnil Ocvirk.
HSE: Sindikat zavaja
Blaž Košorok, generalni direktor HSE, na katerega leti največ očitkov sindikata delavcev energetike, je povedal, da se mora likvidacija Teta končati v enem letu. Pri tem ni nujno, da brez dela ostane 150 zaposlenih, saj je na mizi več predlogov, tudi možnost za terciarno regulacijo s plinskimi turbinami prihodnje leto in uporaba stikališča. »V drugih državah EU objekte, kakršen je Tet, ciljno razgrajujejo, ker je njihova obnova nesmiselna, in spraznjene lokacije ponujajo novim industrijskim uporabnikom. Lokacija Teta je, le kot energetska lokacija, toliko bolj zahtevna, ker v njeni bližini ni energenta, poleg tega pa leži znotraj 100 metrov železniškega pasu primarne povezave Luke Koper s svetom. Obstajajo pa možnosti za izrabo lokacije kot industrijske lokacije v širšem smislu,« pojasnjuje.
Priznavajo sicer, da so strokovnjaki iz Teta aktivno sodelovali pri iskanju rešitev za družbo, a je bila žal večina njihovih predlogov ocenjenih kot tržno nekonkurenčnih, kar pomeni, da bi vlaganje v takšne projekte pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Drugi predlogi pa niso bili sprejemljivi za lokalno skupnost oziroma niso bili razdelani do te mere, da bi omogočali investicijsko odločitev.
V HSE zavračajo trditev sindikalistov, da lahko Tet zgolj z rednimi vzdrževalnimi deli deluje in preživi do leta 2020. Kot pravijo, Tet res lahko obratuje do leta 2020, toda stroški proizvodnje iz te elektrarne bistveno presegajo tržne cene električne energije, kar pa ji ne omogoča preživetja. »Vedeti moramo, da je Tet vse do konca leta 2012 obratoval le zaradi subvencij iz naslova prednostnega dispečiranja,« pojasnujejo.
Za možnost uvedbe mehanizma za podporo stabilnosti sistema (CRM mehanizem) in obratovanje Teta v hladni rezervi, kar predlagajo sindikati, bi morali v Sloveniji spremeniti predpise. Potem bi lahko Eles, kot sistemski operater omrežja, in vlada morala najti utemeljitev za Evropsko komisijo, da je tak mehanizem v izredno odprtem sistemu nujno potreben. To pa ne gre čez noč.
»Poleg tega je tudi javno izraženo in ustrezno strokovno, s študijami, podprto stališče sistemskega operaterja, Elesa, da Tet za Slovenijo in zanesljivost njene oskrbe z električno energijo zaradi zazankanosti slovenskega prenosnega omrežja ni strateški energetski objekt, pri katerem bi lahko utemeljili potrebo po hladni rezervi,« poudarjajo v HSE.
Težave so tudi s premogom, ker ga v Premogovniku Velenje zmanjkuje že za obratovanje Teša. Košorok zanika, da bi Tet onemogočil kupovanje večjih količin premoga za nižjo ceno. Kot pravi ni niti videl nobene pogodbe za premog, kaj šele, da bi kaj omejeval.
»Predstavniki sindikata pravijo, da HSE vodi negativno kampanjo glede stanja v skupini in energetiki. Ta izjava ni le neresnična, temveč v luči dejstva, da v HSE vse napore vlagamo v ažurno in korektno komunikacijo z vsemi javnostmi, zavajajoča,« odgovarjajo v HSE.
Košorok ne ve, zakaj sindikati vedno znova poudarjajo strah pred razprodajo energetike. »Kljub temu, da bi si v teh razmerah lahko le želeli priliva kapitala, bodisi domačega ali tujega, lahko predstavnike sindikata pomirimo: takšnega interesa trenutno preprosto ni, težave, ki so iz dneva v dan večje, bomo morali rešiti sami. Nedomišljeni javni nastopi predstavnikov sindikata pri tem niso v pomoč, ampak v posmeh tistim, ki probleme slovenske energetike rešujejo na strokoven in ne na populistično všečen način,« pravi.
