Zaposlovanje v gradbeništvu: kratkoročni trend ugoden, daljna prihodnost črna

Ljubljana – Kljub propadu največjih gradbenih podjetij je povpraševanje po gradbenih delavcih veliko. Pozanimali smo se, kdo zaposluje in zakaj ter koliko zaposlitev odpade na delavce, ki jih posredniki pošljejo v tujino.

Ugodne trende so nakazale že napovedi o zaposlovanju za drugo polovico leta, ki kažejo, da bo največ novih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Povpraševanje po gradbincih je nenehno, delavcev, še posebno za delo v tujini, primanjkuje, je povedala Romana Šercelj z agencije Manpower, kjer opažajo, da so se zaposlitvene možnosti v primerjavi z lanskim letom v tej panogi celo izboljšale. Podobno opaža tudi sekretar sindikata gradbenih delavcev Oskar Komac: »Vedno večje pomanjkanje ustreznih kadrov je posledica napačno usmerjenega izobraževanja.«

Napovedi zaposlovanja za zadnje četrtletje letošnjega leta v gradbeništvu kažejo, da bo sedem odstotkov delodajalcev povečalo število zaposlenih, štiri odstotke delodajalcev bo odpuščalo, 79 odstotkov pa jih ne bo spreminjalo kadrovske strukture, je povedala Šercljeva. Število zaposlenih v gradbeništvu se je s krizo zmanjšalo za 40 odstotkov, z dobrih 90.000 na 55.384, konec letošnjega julija. Še bolj, za dve tretjini, je upadla vrednost opravljenih del.

Komunalni projekti pred volitvami

Za gradbeništvo so značilna sezonska nihanja, saj se število zaposlenih pred pomladjo začne povečevati, pred zimo pa zmanjševati. Tako se je število delavcev med lanskim februarjem in oktobrom povečalo za 4392, med letošnjim februarjem in julijem pa za 4655. Pričakujemo lahko, da bo statistika pokazala povečano število zaposlenih avgusta, septembra in oktobra. »Letošnje povečanje števila zaposlenih je povezano z rastjo gradbene aktivnosti,« pojasnjuje direktor gradbeniške zbornice na Gospodarski zbornici Jože Renar. Kot je znano, je slovensko gradbeništvo zdaj v vzponu zaradi pospešenega črpanja evropskih sredstev iz finančne perspektive 2007–2013 in živi predvsem zaradi gradnje komunalne infrastrukture. Tudi predsednik uprave SGP Pomgrad Stanko Polanič pove, da je murskosoboški gradbinec letos zaposlil 27 ljudi zaradi povečanega obsega del v gradnji infrastrukture, pri čemer so jih 11 odpustili zaradi opustitve proizvodnega programa.

Večina gradbenih podjetij zaposluje za določen čas, zdaj se zaradi iztekanja finančne perspektive za evropska sredstva izvaja veliko občinskih projektov, svoje pa so dodale še lokalne volitve, je pojasnil Komac.

Konec prihodnjega leta in leta 2016 gradbinci pričakujejo manj povpraševanja, saj se bodo projekti, financirani z denarjem iz prejšnje perspektive, končali, novih investicij pa ni načrtovanih. Zato Renar ob sezonskem pričakuje tudi novo zmanjšanje števila zaposlenih zaradi padca obsega del jeseni prihodnje leto in tudi spomladi 2016. Renarjeve napovedi o krčenju števila zaposlenih potrjuje Stanko Polanič, prvi človek enega večjih preživelih gradbincev: »V prihodnje ne nameravamo dodatno zaposlovati, ampak odpuščati, saj se obseg investicij krči.«

Renar pravi, da gradbena podjetja zaposlujejo malo: »Glede na zelo neugodne napovedi za leto 2016 na eni strani in tog trg dela v Sloveniji na drugi strani se podjetja, ki že dolgo delujejo v panogi, izogibajo povečevanju števila zaposlenih. Agencije in na hitro ustanovljena podjetja v panogi, ki so namenjena predvsem posredovanju delovne sile, pa so druga zgodba.«

Srečujejo se s hudimi kršitvami, nespoštovanjem

Obetavne napovedi zaposlovanja v gradbeništvu so izključno posledica kratkoročnega povpraševanja in ponudbe del v tujini, pojasnjuje Komac. Uradnega števila, koliko delavcev je iz Slovenije napotenih v tujino, nimamo, sklepamo, da jih je okrog 8000 na leto. Največ, okrog 75 odstotkov gradbenih delavcev je napotenih v Nemčijo in Avstrijo, je povedal Marko Tanasić iz svobodnih sindikatov. Napoteni delavci se pogosto srečujejo s kršitvami, podjetja oziroma espeji so običajno nizko v podizvajalski verigi, v kateri poskušajo konkurirati z nizkimi cenami in z nespoštovanjem obveznosti do svojih zaposlenih, opozarjajo sindikati.

Še težje, kot je priti do podatkov o napotenih delavcih, se je dokopati do podatkov o posrednikih, ki se ukvarjajo z napotovanjem teh delavcev. Na ministrstvu za delo obstaja register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu uporabniku, v katerem je registriranih 137 delodajalcev. Žal iz tega seznama ni razvidno, koliko jih dela v gradbeništvu.

Iz podatkov o izdanih delovnih dovoljenjih za tujce s področja gradbeništva je opazen trend zmanjševanja števila izdanih delovnih dovoljenj v gradbeništvu. Leta 2009 je bilo izdanih 29.554 dovoljenj, lani le še 3207. Letos je bilo do septembra izdanih 2278 dovoljenj.

Pričakujemo lahko, da se bo število zaposlenih v gradbeništvu jeseni 2015 znova začelo zmanjševati, spomladi 2016 pa ne bo tolikšnega povečanja števila zaposlenih kot lani, letos in verjetno tudi prihodnje leto. »Takoj bi morali začeti črpati evropska sredstva iz nove perspektive. A bojim se, da v Sloveniji projektov za v prihodnje še nimamo pripravljenih,« opozarja predsednik upravnega odbora GH Holdinga Blaž Miklavčič. Jože Renar pa našteva, da bi gradbeništvo v trajno rast lahko prešlo kvečjemu z večjim zagonom investicij v infrastrukturi, intenzivnejši obnovi obstoječe infrastrukture in obsežnejši energetski sanaciji stavb.