Tiskane izdaje
Ljubljana – Projekt integracije javnega potniškega prometa bo po letih odlogov zaradi zapletov pri javnem naročanju zaključen v predvidenem roku, do konca letošnjega septembra, napoveduje direktor družbe SŽ – Potniški promet Boštjan Koren. Pilotno testiranje napoveduje v treh poletnih mesecih, od julija do septembra.
Končni cilj integracije javnega potniškega prometa je enotna vozovnica za vse oblike javnega prevoza. Najbolj številčni uporabniki so šolajoči se mladi. S septembrsko uveljavitvijo se bo zamudilo prav njih.
Bomo čakali naslednje šolsko leto?
V okviru pilotnega projekta bomo vse subvencionirane vozovnice začeli prodajati avgusta, kot je predvideno v terminskem načrtu, najpozneje 15. septembra pa bodo potniki subvencionirane vozovnice lahko uporabljali tudi po vsej Sloveniji.
Pred kakšnim desetletjem ste napovedali, da je integracija desetletni dolgoročni projekt. Zdaj se to dokazuje. Zakaj je v dobi sodobne tehnologije potrebno toliko časa?
Pri uvajanju sistema integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) se bistveno spreminjajo koncepti opravljanja javnega potniškega prometa ter ustanavlja tudi upravljavec IJPP, ki bo imel širok spekter strokovnih nalog. Da bo lahko sistem začel delovati, je treba najprej uskladiti interese številnih deležnikov v javnem potniškem prometu in zagotoviti ustrezni pravni okvir.
Za koncepte, ki so zastavljeni pri projektu IJPP, sta informacijska in tehnološka podpora zelo kompleksni in zahtevni, vendar se je pokazalo, da je to manjša težava kot zagotavljanje pravnih okvirov in usmeritev odločevalcev.
Kje je projekt devet mesecev po podpisu pogodbe in pol leta pred njegovim udejanjanjem?
V zaključni, tretji fazi razvijamo in integriramo informacijske sisteme upravljavca IJPP, razvijamo prodajno-validacijske sisteme elektronske vozovnice in pripravljamo osnutke pogodb z udeleženci v sistemu IJPP – s prevozniki in lokalnimi skupnostmi –, o katerih se pogaja in jih sklepa naročnik projekta, infrastrukturno ministrstvo.
Ministrstvo pripravlja ustrezne zakonodajne okvire, ki so pogoj za vzpostavitev sistema IJPP. Zagotoviti pa mora tudi vire za vzpostavitev in delovanje bodočega upravljavca IJPP. Pripravljamo se tudi na izvajanje pilotnih projektov in izobraževanje osebja. Razvoj informacijskih sistemov bo predvidoma končan maja letos. Prav tako bodo do tedaj zagotovljeni vsi pogodbeni in zakonodajni okviri za vzpostavitev sistema IJPP.
Če prav razumem, so na delu računalnikarji?
Tudi. Kot sem že omenil, razvijamo informacijsko podporo sistemu IJPP, pripravljamo in usklajujemo pogodbe z naročnikom, pripravljamo temelje za učinkovito izobraževanje udeležencev ter načrt izvedbe pilotnega projekta in oglaševalske kampanje.
Lani je bilo junija ob podpisu pogodbe sporočeno izključno, da je rok za dokončanje projekta 15 mesecev. Kakšni so pravzaprav terminski roki?
Rok za dokončanje projekta in vpeljavo sistema IJPP ni spremenjen in se izteče septembra, petnajst mesecev po podpisu pogodbe. Moram pa omeniti, da je predvideni rok zelo kratek. Pilotni projekti bodo predvidoma potekali od julija do septembra, konec septembra pa bo naročnik od upravljavca IJPP prevzel sistem v obratovanje.
Tako tesno postavljene roke bo mogoče doseči le z dobrim sodelovanjem vseh 37 izvajalcev gospodarske javne službe v medkrajevnem avtobusnem linijskem prevozu, mestnem avtobusnem linijskem prevozu in železniškem prevozu. Vsi morajo prispevati tudi svoj del k zanesljivemu in pravilnemu delovanju sistema.
Kako v praksi sodelujete? Z delom prevoznikov (Klaričeva Adventura Prevozi) ste bili tekmeci pri lastniških spremembah, lastnik največjega avtobusnega podjetja (skupine podjetij Arriva) pa so nemške železnice?
Naši odnosi s prevozniki so dobri, sodelovanje v okviru projekta IJPP pa natančno določa tudi naročnik projekta.
Kakšno bo testno delovanje sistema? Na celotnem omrežju?
Pilotni projekti bodo omejeni na izbrana pilotna območja in izbrane prevoznike. Na pilotnih območjih bomo preizkusili delovanje sistema in produkte, ki jih v povezavi s tem pripravljamo. Naše potnike in javnost nasploh bomo o tem pravočasno obvestili, da bodo lahko delovanje sistema IJPP preizkusili.
Za katera območja gre in za katere prevoznike? Upam, da ne samo za Kambus, s katerim SŽ že sodelujejo.
Pilotna območja je predpisal naročnik v projektni nalogi. Gre za območja in povezave: Zagorje–Ljubljana, Maribor–Slovenske Konjice, Šentrupert–Trebnje–Novo mesto ter Ljubljana–Škofljica–Grosuplje. Na pilotnih območjih je predvideno sodelovanje prevoznikov, ki tam opravljajo prevoze: Arriva Dolenjska in Primorska, Integral Brebus, Integral Zagorje, Izletnik Celje, LPP, Avrigo, Arriva Štajerska, Prevozi Prijatelj, Integral Voznik, SŽ – ŽIP, Marprom in SŽ – PP.
Kaj po testiranju?
Pilotni projekt bomo končali konec avgusta, nato bo sistem vzpostavljen po vsej Sloveniji in konec septembra v celoti predan naročniku, državi.
Bo upravljavec SŽ ali kakšen neodvisen organ, javna agencija?
O tem bo odločil naročnik projekta.
Kako daleč je usklajevanje voznih redov SŽ in avtobusnih prevoznikov?
Usklajevanje voznih redov je zahteven proces, pri katerem se občasno pojavljajo težave pri pristojnostih in finančnih sredstvih. V Sloveniji se gospodarska javna služba (GJS) javnega potniškega prometa – medkrajevnega avtobusnega linijskega prevoza – opravlja na podlagi koncesij. To pomeni, da naročnik (država) razpiše okvirni vozni red, podrobni vozni red pa predlagajo prevozniki sami. Če se bo obstoječi koncesijski sistem ohranil, bo imel bodoči upravljavec IJPP zelo omejen vpliv na usklajevanje voznih redov.
Pri projektu IJPP je predvideno, da se vozni redi usklajujejo vsako leto, poleg tega pa so pripravljeni predlogi za uskladitve linij medkrajevnega avtobusnega linijskega in železniškega prevoza na pilotnih območjih. Končna uveljavitev predlaganih sprememb je povezana tudi s soglasjem prevoznikov koncesionarjev na omenjenih linijah.
Še enkrat, kako daleč je to usklajevanje?
Med pripravami na pilotne projekte bomo izdelali tudi predloge za uskladitev voznih redov na območjih, na katerih se bo pilotni projekt izvajal. Upravljavec pa bo nato prevoznikom predloge poslal v pregled in potrditev.
Kaj pa usklajevanje komercialnih pogodb med državo, SŽ in avtobusnimi koncesionarji?
Anekse k pogodbam o izvajanju prevozov in koncesijskim pogodbam s prevozniki v javnem potniškem prometu usklajuje naročnik oziroma koncedent, država. Izvajalec projekta je pripravil osnutek aneksa h koncesijski pogodbi in ga predstavili naročniku. Končna vsebina aneksov in njihovo usklajevanje s prevozniki je v domeni naročnika.
Ali drži, da mora projekt zaživeti do konca letošnjega leta, drugače bodo propadla evropska sredstva?
Izvajalec ima z naročnikom, ministrstvom, sklenjeno izvajalsko pogodbo, ki se izteče konec septembra 2016, in ga ne zavezujejo pogodbe za črpanje evropskih sredstev.
