Tiskane izdaje
Ljubljana – Projekt uvedbe digitalnega radijskega sistema GSM-R na slovenskem železniškem omrežju je v zaključni fazi, pojasnjujejo v infrastrukturni direkciji. In priznavajo, da bo zanj porabljenih več od pogodbenih 117 milijonov evrov brez dedeveja. Neuradno se govori o 20 milijonih evrov.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pravi, da bodo izvajalci upravičene in dokazane stroške dobili povrnjene. Tako on kot na DRSI (Direkciji RS za infrastrukturo) navajajo, da je bilo nekaj dodatnih del zaradi prestavljanja baznih postaj. Na delu omrežja, kjer je bilo najmanj nasprotovanj civilnih iniciativ – zadnja, do zdaj zaznana, so bila usklajena 17. junija – so dela že končana in vzpostavljeni pogoji za testiranje omrežja, pojasnjujejo v direkciji, ki jo vodi Damir Topolko, leta 2013 pa je na ministrstvu pripravljal razpis.
Aneks za nepredvidena in dodatna dela je v pripravi, pojasnjujejo na DRSI. »Usklajevanja s civilnimi iniciativami in občinami so trajala več kot leto in zahtevala ustavitve del, rušitve izvedenih del, izvedbo baznih postaj na alternativnih lokacijah, izdelavo novih strokovnih podlag in ponovno izdelavo dokumentacije.« Zato so bili podaljšan pogodbeno dogovorjen rok in povišani s tem povezani stroški.
Gradbišče na kočevski progi utegne oživeti
V direkciji še navajajo, da so bili precejšnji dodatni stroški na kočevski progi, kjer do modernizacije same proge med Ribnico in Kočevjem zaradi pomanjkanja sredstev še ni prišlo in je bilo treba nekatera dela izvesti v okviru projekta GSM-R. Mimogrede, državni revizorji so 23. junija zavrnili Strabagov revizijski zahtevek pri modernizaciji kočevske proge (2. faza/2. etapa), tako da utegne to gradbišče vendarle oživeti.
»Nekatera dodatna dela so nastala zaradi podrobnejše projektne obdelave in prilagoditev rešitev stanju na terenu,« pojasnjujejo v DRSI in navajajo spremembe »tehničnih rešitev pokrivanja predorov zaradi konstrukcijske nestabilnosti starih predorskih portalov«. Zaradi zagotovitve ustreznega radijskega signala je bilo treba namreč v predorih, ki jih je na 1200-kilometrskem omrežju precej, namestiti dodatne repetitorje, ki jih v osnovni pogodbi ni bilo.
Predori so, zaradi konstrukcijske neustreznosti portalov, nekateri tudi zaradi dotrajanosti ali pa spomeniške zaščite, zahtevali drugačne rešitve, ki bodo skrajno optimalne, pokritost s signalom pa bo še boljša od prvotno načrtovane, napoveduje Željko Puljić, glavni direktor Iskratela, ki je nosilec projekta, v katerem sta partnerja še GH Holding in Kapsch. Med nepredvidenimi, a tehnološko nujnimi dodatnimi deli in rešitvami omenja Puljić še napajanje, tehnološke prostore, kabelske trase ...
Projekt sicer poteka ves čas po načrtu, na večini odsekov celo nad njim. »Dodatna dela so posledica predvsem že znanega sindroma civilnih iniciativ še iz časov, ko so mobilni operaterji pospešeno gradili svoja omrežja. Tu gre za isto tehnologijo za namene večje varnosti in pretočnosti železniškega prometa,« pojasnjuje Puljić.
Pogled nazaj
O projektu digitalnega železniškega radijskega sistema GSM-R – kjer je R seveda »railway«, železnica – ki je v povezavi z evropsko interoperabilnostjo ter evropskim sistemom nadzora in vodenja vlakov (ERTMS/ETCS) pomemben tako za varnost kot za pospešeno odvijanje prometa s čim manj nepotrebnimi postanki (na mejah), se pri nas govori že slabo desetletje. Prvi milijon in sedemsto tisočakov je Slovenija iz evropske malhe dobila za pripravo projekta že leta 2008 in že pri tistem razpisu ni šlo brez revizije. V naglici pa je Slovenija hkrati že zaprosila EU tudi za sredstva za izvedbo. Leta 2010 je bila sama fizična gradnja ocenjena na 72 milijonov evrov, celoten sistem pa naj bi po takratnih prvih ocenah državo stal od 100 do 120 milijonov evrov.
Jeseni leta 2012 je bil projekt ocenjen na 144,7 milijona evrov, EU pa je zanj pripravila (marca 2013) 99,9 milijona nepovratnih namenskih sredstev. Na prvi razpis so se prijavile tri združbe: italijanski Selex Elsag, singapurski Huawei International in hčerinska družba Telekoma Slovenije GVO; finska Nokia Siemens Networks in avstrijski SPL; ter Kapsch Carriercom, Iskratel in GH Holding.
Takratno ministrstvo je po pritožbah zaradi obsežnih sprememb – sodeč po revizijskih zahtevkih je bila dokumentacija slabo pripravljena – izločilo vse ponudbe in pripravilo februarja 2013 nov razpis. Aprila tega leta sta prispeli ponudbi Selexa in Iskratela, konec maja leta 2013 je državna revizijska komisija zavrnila Nokio Siemens, ki je predlagala razveljavitev razpisne dokumentacije, Selex pa se očitno ni več pritožil.
Sredi junija pred tremi leti je bila podpisana pogodba z Iskratelom in GH Holdingom, jeseni 2013 pa še s Kapschem. Že takrat je bilo pojasnjeno, da se mudi in mora biti pogodba podpisana do konca leta 2013, saj bi sicer evropski denar zapadel, projekt bi pa morali izvesti in ga sami plačati. Kako, si pa takratni minister Samo Omerzel ni predstavljal.
