Zemeljski plin kot »zeleni energent«

Zemeljski plin je do okolja in ljudi prijazen energent, ki je vsestransko uporaben, saj ga uporabljamo za kuhanje, pripravo tople sanitarne vode, ogrevanje prostorov, v prometu, za pridobivanje električne energije ... in je skoraj brez prašnih delcev.

Svet si prizadeva za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida in toplogrednih plinov v ozračje, ki sta cilj kjotskega protokola in zaveze EU za 20-odstotno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Širjenje uporabe zemeljskega plina kot »zelenega energenta« lahko pomembno pripomore k doseganju okoljevarstvenih ciljev in je najpomembnejši energent za uspešen prehod v nizko- oziroma brezogljično družbo, kar je cilj energetske politike EU in tudi Slovenije.

Široka uporabnost zemeljskega plina tako v industrijskih procesih in prometu kot tudi za ogrevanje in hlajenje zagotavljajo njegovo široko uporabo tudi v prihodnje. Dodatno težo v prid njegovi prihodnji uporabi mu dajejo tudi prepoznane zaloge, ki se z novimi odkritji še povečujejo. V prihodnje lahko pričakujemo poleg uporabe v industriji in mestih nadaljnjo uveljavitev uporabe zemeljskega plina predvsem za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne tople vode (kondenzacijska peč in opcijsko še sprejemniki sončne energije, plinske toplotne črpalke), za proizvodnjo elektrike (kogeneracije, gorivne celice), pogonsko gorivo za vse vrste transporta (stisnjen zemeljski plin CNG, utekočinjen zemeljski plin LNG).

S kurilnega olja na plin

Zemeljski plin je do okolja in ljudi prijazen energent za ogrevanje, saj njegova uporaba ne povzroča emisij prašnih delcev, še posebno PM10, ki so povprečno veliki deset mikrometrov ali manj in PM2,5, ki so povprečno veliki 2,5 mikrometra ali manj. Po podatkih raziskave kurilnega trga v Nemčiji, ki jo je izvedlo nemško Združenje za energijo in vodno industrijo BDEW (Bundesverband der Energie- und Wasserwirtschaft), bi s tehnično posodobitvijo ogrevalnega sistema lahko zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida na letni ravni za 20 milijonov ton. V študiji ugotavljajo, da je bila modernizacija kurilnih peči preprosta na tistih območjih, ki jih že oskrbujejo z zemeljskim plinom in daljinskim ogrevanjem. Kljub temu bi še vedno moralo preiti s kurilnega olja na zemeljski plin 2,5 milijona stanovanjskih stavb ter 240.000 stanovanjskih stavb s kurilnega olja na daljinsko ogrevanje.

V Nemčiji, ki je med največjimi porabnicami zemeljskega plina v Evropi, se skoraj vsaka druga hiša ogreva na zemeljski plin, ki je že zelo dolgo med potrošniki dobro sprejet. »Odločevalci bi morali ta trend izkoristiti in ga okrepiti. V domovih s kombinacijo sodobne tehnologije na zemeljski plin in obnovljive vire energije je poraba manjša, manj pa je tudi emisij ogljikovega dioksida, kar je še posebno pomembno v smislu razprav o ukrepih za zmanjšanje teh emisij, ki vplivajo na klimatske spremembe,« pravi izvršna direktorica BDEW Hildegard Müller.

Peči s kondenzacijsko tehniko

Njegovo učinkovito izrabo omogočajo sodobne plinske naprave z nadpovprečnimi izkoristki. Plinski kotli zavzamejo malo prostora, nameščeni pa so lahko v kopalnici ali vgrajeni kot kuhinjski element. Ne potrebujejo plinske jeklenke, plinohrama, rezervoarja s kurilnim oljem ali shrambe za peleta ali drva. Sodobni plinski kotli uporabljajo kondenzacijsko tehniko, s katero povečajo izkoristek plina, zmanjšajo porabo energije in hkrati varujejo okolje.

Kondenzacijska tehnika namreč izkoristi tudi tisti del energije, ki sicer kot vodna para neizkoriščena uhaja skozi dimnik. Da se to ne zgodi, sodobni kotli dimne pline ohladijo pod mejo kondenzacije, zato vodna para kondenzira in odda dodatno toploto, ki se koristno uporabi za ogrevanje. Po statistiki nemškega združenja za industrijo so kondenzacijske plinske peči najbolje prodajani ogrevalni sistemi v Nemčiji. Zato je zamenjava starejših naprav na zemeljski plin z novimi kondenzacijskimi ukrep, ki ob sedanjem finančnem vložku prinaša največje okoljske in finančne učinke.

Z vidika manjšega onesnaževanja in izpustov emisij se zemeljski plin vse bolj uveljavlja tudi kot pogonsko gorivo, še posebno v urbanih okoljih, kjer je onesnaženost z omenjenimi prašnimi delci največja.