Američani odporni proti polomom

Povprečni ameriški milijonar bankrotira vsaj 3,5-krat. Tri od štirih mladih podjetij pa propadejo.

Mon, 11.01.2016, 08:00

Jemenski mali trgovec na začetku naše ulice, ki ga vsi kličemo z arabsko ljubkovalnico habibi, je pred štirimi leti sklenil, da bo špecerijo na vogalu razširil v sosednji prostor in začel prodajati tudi zelenjavo. Poskus je bil takšna polomija, da so skoraj hkrati z baloni, ki jih Američani razobesijo ob odprtju novega lokala, sneli tudi tablo nad nesojeno prodajalno zelenjave.

Habibi je nekaj časa celil rane v blagajni in na ponosu, lani pa povsem prenovil trgovinico. »To je Amerika, tukaj moraš biti podjeten,« je pojasnil svojo poslovno vztrajnost.

ZDA, še posebej pa New York, je okolje, ki prenaša le optimizem, zato so tudi zgodbe o neuspehu vedno zavite v celofan nove priložnosti. Splošno priznana mantra je, da vsakdo kdaj naleti na spolzka tla, pri podjetnih ljudeh pa je to reden pojav, pa naj bodo na začetku kariere ali uspešni milijarderji.

Pravzaprav je neuspeh filter, ki vztrajne, pogumne in odločne loči od prehitro malodušnih in prekmalu sprijaznjenih s prvim polomom. »V svoji karieri sem zgrešil več kot 9000 metov na koš. Izgubil sem skoraj 300 tekem, 26-krat so mi zaupali žogo, da z zadnjim metom odločim tekmo, pa sem zgrešil. Vedno znova in znova in znova se mi je ponesrečilo. In to je bil vzrok, da sem uspel,« pravi najboljši košarkar vseh časov Michael Jordan.

Neuspeh je treba znati obvladovati

Povprečni ameriški milijonar bankrotira vsaj 3,5-kat, propadejo tri od štirih mladih podjetij, ki jih financirajo skladi tveganega kapitala, po petih letih obstane le še okoli polovica novih podjetij.

To je le nekaj statistike, ki potrjuje, da je uspeh v poslu težaven podvig. Zanj je poleg strasti in znanja treba imeti tudi nekaj sreče, podjetniki pa se menda devetdeset odstotkov časa srečujejo z neuspehi in nenehnimi pritiski. Zato je treba znati sprejeti poraz in pravočasno odnehati ter začeti znova. »Prej ko ga polomiš in ugotoviš svoje slabosti, bliže si uspehu,« je prepričan Andrew Stanton, režiser animiranih filmskih uspešnic Wall-E in Reševanje malega Nema.

Seveda je to laže reči kot prenesti, porazi so pogosto pogubni, zato ni čudno, da so knjigarne in zdaj splet natrpani s priročniki in nasveti, kako premagati padce. Ter zgodbami uspešnih ljudi, ki so se opekli na svoji poti proti vrhu. Denimo o ustanovitelju slovitega Appla Stevu Jobsu, ki so ga celo nagnali iz nekoč njegovega lastnega podjetja. Nato je ustanovil izjemno neuspešen NeXT, a se je prek njega vrnil v Apple in ga spremenil v najdonosnejšo korporacijo na svetu.

Barbara Corcoran, ustanoviteljica nepremičninske agencije The Corcoran Group in zdaj sovoditeljica oddaje The Shark tank, pravi, da je ena najpomembnejših lastnosti za uspešno poslovno pot prav obvladovanje neuspeha.

»Pri tem sem tako dobra, da je to morda moja posebnost. Skoraj se zdi, kot da sem premalo inteligentna, da bi bila pobita, vedno se poberem,« je nekoliko nenavadno opisala svojo odpornost proti polomom. Po njenih besedah je dolgo preučevala, kaj uspešne loči od manj uspešnih v njenem poslu, in ugotovila, da se prvi ne smilijo sami sebi.

Premalo ustvarjalni Walt Disney

O debeli koži lahko bržčas veliko pove tudi Arianna Huffington, s spletnim časnikom Huffington Post ena najbolj znanih digitalnih založnic. Preden je postala sinonim za spletno časnikarstvo, je morala požreti kar 36 zavrnitev, ko je poskušala najti založniško hišo za svojo drugo knjigo.

Tudi spletni časnik sprva ni veliko obetal, zasipali so ga s številnimi kritikami, tako zaradi vsebine, načina dela kot finančne prihodnosti.

Celo najbolj znana televizijska osebnost Oprah Winfrey se je morala na začetku kariere prebiti čez očitke, da ni primerna za televizijo, preden je postala ena najbogatejših in najuspešnejših žensk na planetu.

Začetki Walta Disneyja so vrsta polomov, z nekega časopisa so ga odpustili, ker naj bi bil premalo ustvarjalen. Ustanovil je svoje podjetje za animacijo, a je končal v bankrotu. Odpravil se je v Hollywood in tudi tam sprva požiral kritike, preden so njegovi filmi postali silne uspešnice, studio pa eden od simbolov ameriške industrije zabave.

Celo Henryju Fordu, začetniku industrijske proizvodnje, je propadlo kar pet podjetij, preden je njegova tovarna avtomobilov spremenila podobo Amerike.

Povezane novice

Podjetniške zvezde 2015: »S podjetniško čarobno palico je treba mahati dolgoročno«
8. December ob 12:00
»V ZDA je podjetnik heroj, pri nas pa vprašanje, ali je tako,« med drugim v intervjuju poudarja Boštjan Antončič.
Prijavi sovražni govor