Tiskane izdaje
Na inšpektoratu za delo največ kršitev tako pri delovnih razmerjih kot pri varnosti in zdravju pri delu ugotavljajo v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini. Glavna inšpektorica za delo Nataša Trček pojasnjuje, da je bilo na teh treh področjih tudi največ prijav, zato je prepričana, da je kršitev v drugih dejavnostih manj, saj je tudi prijav manj.
Pri delovnih razmerjih je tik za "vodilno" trojico kršiteljev kopenski promet.
A tu si inšpektorat za delo, ki lahko nadzira samo delo v pisarnah, deli delo s prometnim inšpektoratom. Pa tudi tu je nadzor delovnega časa kljub tahografom težek, saj tovornjakov na avtocestah ne smejo ustavljati, možne so le akcije ob izvozih.
Inšpektorat za delo je lani prejel 6618 prijav kršitev, kar je resda nekaj manj kot predlani, ko jih je bilo 7319, so pa zato prijave, ki se nanašajo na vsa tri področja, ki jih nadzorujejo - delovna razmerja, varnost in zdravje pri delu in sociala - vse bolj prepletena in zahtevajo vedno bolj poglobljene nadzore.
Delojemalci lahko kršitve prijavijo na vseh petih območnih enotah (mariborska Štajerska s Pomurjem, celjska Štajerska s Šaleško dolino in Koroško, Gorenjska z Ljubljano, Dolenjska in primorsko-notranjska) oziroma na skupaj petnajstih lokacijah po državi vsako ponedeljkovo in sredino dopoldne med 9. in 11. uro ali po telefonu.
Na spletni strani inšpektorata obstajajo tudi obrazci, kar olajša delo tako prijaviteljem kot inšpektorjem.
Seveda je za inšpektorje lažje, če prijave kršitev niso anonimne, a je običajno že tako, da se prijavitelji bojijo za svojo prihodnost. Pri anonimnih prijavah Nataša Trček opozarja, da morajo biti karseda natančne. Če bi eden od osem tisoč zaposlenih v ljubljanskem kliničnem centru prijavil močno prekoračitev delovnega časa, bi se vseh 77 inšpektorjev lahko ukvarjalo samo s tem iskanjem igle v kopici sena.
Seveda pa je moč na drugi strani v majhnih kolektivih anonimno prijavo hitro preveriti, delodajalec lahko tudi hitreje »najde« prijavitelja.
Čeprav inšpektor v nobenem primeru ne sme razkriti, kdo je prijavitelj, ki ga mora tudi zaščititi. Sicer pa imena na inšpektoratu praktično niso pomembna.
Največ kršitev pri izplačilu plač
V lanskem letu je bilo na področju nadzora delovnih razmerij resda največ kršitev pri izplačilih plač, vedno bolj problematično pa je nespoštovanje delovnega časa in počitkov. Nataša Trček tudi ugotavlja, da na neizplačilo plač delojemalci pogosto opozarjajo prepozno, ko tudi inšpektorji ne morejo več veliko narediti.
Če prvi mesec plača zamudi za kakšen dan, se večina še ne pritoži. Če drugi mesec zamuja že za teden ali dva, je to lahko znak za alarm. Kajti tretji mesec morda plače ne bo več - in inšpektorji iz prazne malhe pač ne bodo mogli nič vzeti. Druga opažena značilnost pa je, da delojemalci na neizplačane plače opozorijo šele takrat, ko že zamenjajo0 službo. Kar je logično, saj se takrat ne bojijo več za svojo zaposlitev, po drugi strani pa je to tudi dobro znamenje, da se kriza res umirja in da je delovnih mest več, meni Trčkova.
Po svoje je moč razumeti tudi delodajalce, ki si ne upajo zaposlovati za poln delovni čas in zato sklepajo pogodbe za skrajšane delovne čase. Če se pogodbe spoštujejo ni to nič nenavadnega, problematično pa je, da se delovni čas marsikdaj podaljšuje preko pogodbenega, plačilo za opravljeno delo pa ne! So našli tudi take, ki so morali delati po 16 ur na dan. Znatno je tudi število delavcev, ki jim ni omogočen predpisan dnevni niti tedenski počitek.
Med temi izkoriščanimi je zaradi neinformiranosti precej tujcev. V primeru gozdnih delavcev v Loški dolini se je inšpektorat za delo z njimi zadnji dve, tri leta ukvarjal z njimi mesečno, opravili so sto nadzorov, a zaradi odpiranja in zapiranja družb, ko se dejansko ni vedelo, kje je kdo zaposlen, so uspeh dosegli šele v sodelovanju s finančno upravo in policijo. In takih ter drugačnih skupnih akcij je kar veliko, tudi načrtovanih brez predhodne prijave. V njih pogosto ni cilj kaznovanje, temveč urejanje razmer.
Prijav kršitev delovnega časa je manj v velikih podjetjih, kjer je ob večjem številu zaposlenih tudi organizacija in razporeditev dela lažja.
Pri majhnih - in v nekaterih primerih tudi velikih - je pa včasih težko najti zamenjavo, tako da varnostnik, na primer, ne more niti na malico niti na stranišče.
