Dalj časa brez službe, manj podpore in pomoči zavoda

Poglobljeno delo z brezposelnimi dokazano pripomore k zaposlitvi.
Objavljeno
17. marec 2016 16.45
mpi_ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
Milka Bizovičar, Sandra Hanžič
Milka Bizovičar, Sandra Hanžič

Kot pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje (ZRSZ), v zadnjem letu dolgotrajna brezposelnost upada. Tudi zaradi njihovih aktivnosti, med katerimi izpostavljajo dva primera dobre prakse.

Na Ptuju so oblikovali skupino brezposelnih oseb, prijavljenih od dve do štiri leta, in z njo intenzivno delali: »Začeli smo z dogovorom o načinu in cilju obravnave, odločitvijo brezposelne osebe za sodelovanje in da se želi zaposliti. S svetovalcem so se srečevali enkrat do dvakrat na mesec, nekatere teme so obravnavali tudi v skupini. Prvi rezultati so pokazali, da se je število dolgotrajno brezposelnih oseb znižalo bolj kot pri prejšnjem načinu svetovalnega dela,« so ugotovili na zavodu.

Rezultate prinašajo tudi delavnice vseživljenjske karierne orientacije, ki jih izvajajo koncesionarji. »Primerjali smo izhode v zaposlitev udeležencev delavnic s kontrolno skupino brezposelnih oseb, ki niso bile vključene. Med udeleženci delavnic so se bolje zaposlovale dolgotrajno brezposelne osebe, nižje izobraženi in starejši.«

Nemobilni teže do dela

Dalj časa ko je posameznik brez zaposlitve, težje se bo vrnil na trg dela in se tudi zaposlil. Tako imajo tisti, ki ne delajo več kot leto dni, dvakrat manjše možnosti za zaposlitev kot preostali brezposelni, vsak peti brezposelni pa vsako leto obupa in preneha iskati službo, ugotavljajo v evropski komisiji.

Na ZRSZ pojasnjujejo, da pripravljajo integracijski načrt, ki bo po 12 mesecih brezposelnosti stopnjeval obravnavo dolgotrajno brezposelnih, na centrih za socialno delo pa se obetajo programi socialne aktivacije. Več informacij nismo dobili, je pa lanska študija Inštituta za socialno varstvo potrdila, da se tudi v Sloveniji srečujemo z enako težavo kot v drugih državah EU.

Če poenostavimo: dalj ko je nekdo brez dela, bolj je prepuščen sam sebi. Točno 40 odstotkov anketiranih predstavnikov uradov za delo po Sloveniji je povedalo, da imajo na voljo ustrezne programe, v katere lahko vključijo najmanj polovico posameznikov, ki so brez dela leto dni do dve leti, in samo še 14 odstotkov jih je to trdilo za skupino, ki je brez dela od dveh do pet let, za tiste, ki so brez zaposlitve nad pet let, pa je 56 odstotkov anketiranih odgovorilo, da sploh ni na voljo nobenega programa.

Raziskava je ponudila nabor razlogov za tako imenovano začasno nezaposljivost, ko se posameznik umakne s trga dela. To so zdravstvene težave, različne oblike odvisnosti in duševno zdravje, poleg tega pa še nemotiviranost za delo, oddaljenost kraja bivanja od možnosti zaposlitev, nemobilnost, slabo razvita socialna mreža, pomanjkanje delovnih izkušenj. Prav te skupine bodo po navedbah ZRSZ prednostno obravnavane v programu socialne aktivacije.