Tiskane izdaje
Je vaše delo postalo rutina, ki vam ne pomeni več nobenega izziva in ga opravljate kot robot? Potem je čas, da greste na večmesečni dopust, resetirate misli in naberete novo energijo in motivacijo za delo.
Sliši se precej futuristično, a takšen večmesečni premor je v akademskih vodah že stara praksa, trend pa se vse bolj širi tudi v poslovni svet. Najprimernejši čas za odhod je po mnenju psihologa Nikolaja Mejaša čas, ko ima posameznik krizo – ko na primer v svojem delu ne najde več izzivov, ga opravlja iz navade in zato želi širši pogled na svoje delo in celotno življenje. »V takšnih trenutkih se je treba distancirati iz domačega okolja, oditi nekam, resetirati misli, nabrati nove izkušnje in avanture ter predvsem novo energijo,« je prepričan Mejaš.
Od zdolgočasenosti
A prav oni bi morali uvideti, da lahko delavec, ki ni osredotočen pri svojem delu, če dela iz navade in si je skozi leta nakopičil utrujenost, po daljšem dopustu prinese v podjetje svežo energijo.
Če se posameznik ali podjetje ukvarja z delom, ki je ciklično, na primer s turizmom, si veliko lažje privošči takšen oddih. In mnogim to postaja način življenja. »Nekateri ljudje delajo na projektu veliko več kot 40 ur na teden, ko ga po nekaj mesecih končajo, si privoščijo nekajmesečni oddih, v tem času se dogovorijo za drug posel. To je precej osvežujoče,« je prepričan Mejaš.
Razmislek o karieri
Na kaj vse ljudje pomislijo ob odhodu na večmesečni neplačan dopust, je odvisno od tega, kako gledajo na prihodnost, koliko so zaskrbljeni nad njo pa tudi od finančnega položaja ter njihove tržne vrednosti. »Za tiste, ki bodo v primeru izgube službe zaradi večmesečnega dopusta v kratkem času lahko našli enakovreden ali celo boljši posel, to ni težava. Za preostale pa je drugače – sploh, če imajo še posojila,« pravi Mejaš in jim odsvetuje odhod na tak dopust.
Med takšno daljšo odsotnostjo ljudje pogosto ugotovijo, da dejavnost, s katero se ukvarjajo, ni za njih. »Nekateri pri svojem šolanju ne sledijo svojim željam, temveč se podrejajo pričakovanjem staršev in družbe, med delom pogosto ugotovijo, da nimajo motivacije za to delo. Takšne daljše odsotnosti so torej zanje analiza tega, kaj si pravzaprav želijo, in s tem povezane odločitve, kaj bodo počeli v prihodnje,« je prepričan Mejaš.
Priprave na vrnitev
Zadnje tri tedne dopusta se je treba miselno pripraviti na povratek, se povezati s sodelavci, od njih izvedeti, kaj novega se je zgodilo v podjetju med njihovo odsotnostjo, se pozanimati o morebitnih novih delovnih procesih, sicer je lahko povratek precej trd. Tako za tistega, ki se vrne, saj se ne bo znašel, in tudi za sodelavce, ki bodo z njim težko sodelovali, če bo z mislimi nekje drugje.
