Farmacevt težko razmišlja podjetniško

Od okoli 250 mladih doktorjev znanosti se jih je nekaj več kot 40 zaposlilo v gospodarstvu.

tor, 13.06.2017, 10:00
Trenutno je v programu 714 mladih raziskovalcev, ki se usposabljajo na raziskovalnih organizacijah, ki imajo status zavoda (visokošolski ali raziskovalni zavod) - na fakultetah oziroma v visokošolskem sektorju se usposablja približno 53 odstotkov mladih raziskovalcev. ARRS ne financira mladih raziskovalcev v podjetjih, pred leti pa je Tehnološka agencija (TIA) financirala t. i. mlade raziskovalce iz gospodarstva.

Ljubljana – V desetletju med letoma 2006 in 2016 so se morali mladi raziskovalci predavanj o podjetništvu obvezno udeleževati, od lanskega leta pa sami izbirajo, katerih dodatnih usposabljanj se bodo udeležili. Poleg podjetniških usposabljanj so to medijske delavnice, tečaji tujih jezikov in podobno.

Po opravljenem doktoratu oziroma zaključenem statusu mladega raziskovalca (MR) se je po podatkih financerja tega programa, raziskovalne agencije (ARRS), v letu 2015 od okoli 250 mladih doktorjev znanosti sto zaposlilo v raziskovalnih organizacijah, nekaj več kot 40 v gospodarstvu, manj kot 10 v javni upravi, deset se jih je zaposlilo v tujini, eden več je odšel na podoktorsko izobraževanje v tujino, nekaj manj kot dvajset se jih je zaposlilo v drugih službah, kar šestdeset pa je bilo brezposelnih in to z vseh področij, torej doktorjev znanosti v naravoslovju, tehniki, medicini, biotehniki, družboslovju in humanistiki.

Segmentiranih podatkov glede na ustanovitev lastnega podjetja ali s.p. pa v ARRS ne beležijo, dodajajo pa, da kar nekaj mladih raziskovalcev že v času usposabljanja poizveduje o možnostih oziroma združljivosti statusa MR in ustanovitve lastnega podjetja.

Podatki ARRS ne kažejo, da bi bila odločitev za samostojno podjetništvo odvisna od tega, kje opravljajo doktorski študij - na fakultetah, inštitutih ali v podjetjih.

Mladi raziskovalci od leta 1985

Program mladih raziskovalcev, ki brez prekinitve deluje od leta 1985, namenja največ mest usposabljanju mladih raziskovalcev na področju naravoslovja in tehnike. Pričakovano prav ti dve znanstveni vedi beležita najvišja deleža zaposlitve v gospodarskem sektorju, pridružuje se jima biotehnika. Zanimiva pa je rast zaposlitev v gospodarskih družbah na področju družboslovja, kjer je prirastek med vsemi znanstvenimi vedami največji.

Razumljivo je, da je raziskovalce težko motivirati, da se bodo ukvarjali tudi s podjetništvom, dr. Matevžu Leskovšku, bivšemu mlademu raziskovalcu, tudi bivšemu predsedniku društva mladih raziskovalcev, sedaj pa generalnemu direktorju družbe Zdrav dih, se zdi, da je vsak tak napor koristen in na nek način povrnjen. Neke osnovne zahteve bodo vedno koristne.

Podjetniška izobraževanja

Podjetniška izobraževanja so bila v času, ko je bil Matevž Leskovšek MR tako na ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju kot na mnogih drugih organizacijah. Delavnice so na primer imeli na vseh tehnoloških parkih. Sam pa je največ delal z ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem, ker so bili najbolj odzivni in so se najbolj potrudili.

Matevž Leskovšek Foto: osebni arhiv

Pri raziskovalcih je tako, da so za vstop na trg na številnih področjih finančni pragovi zelo visoki. V farmacevtski industriji kar pet milijard dolarjev, za biološka zdravila še več, zato si je težko predstavljati, da bi nekdo, ki je kemik ali farmacevt o končnem produktu zares razmišljal podjetniško. Gre za zelo velik razkorak in je utopično delati take delavnice, vseeno pa misli, da so koristne.

V društvu mladih raziskovalcev in v oblikah, ki so iz njega vzklile, so še vedno zelo aktivni, v njegovih časih so sodelovali pri oblikovanju zakonodaje za habilitacije in pri svetovanju ob izboru programov. Kot društvo so pripravljali dogodke za povezovanje z delodajalci, na katere so se dobro odzvali tako raziskovalci kot delodajalci. Takih dogodkov je bilo največ v strojništvu, elektrotehniki, kjer smo v Sloveniji očitno bolj konkurenčni ali pa ker so se takrat med seboj bolj poznali.

Podjetništvo se da priučiti

Matevž Leskovšek meni, da se lahko človek vsega priuči oziroma privzgoji, v kolikor je to bolj vedenje kot znanje. Tudi podjetništvo se da priučiti, saj to na noben način ni prirojeno. Ocenjuje pa, da ni razlike pri zanimanju za podjetništvo med družboslovci, humanisti, naravoslovci in tehniki.

Po prejšnjem sistemu so bili nekateri mladi raziskovalci financirani iz gospodarstva in so bili zaradi stikov s podjetjem dosti bolj pripravljeni na realni trg in realno življenje, saj podjetje pokaže realnost, finančno disciplino pri polnjenju lastnega proračuna. Leskovšek ocenjuje, da ni razlike pri zanimanju za podjetništvo med družboslovci, humanisti, naravoslovci in tehniki.

Dihalne vaje

Matevž Leskovšek je v Ljubljani študiral elektrotehniko, tema njegovega doktorata je bila inovativna metoda vodenja bolnika skozi dihalne vaje z uporabo naglavnega vmesnika in osebnega računalnika. Podjetništvo ga je začelo zanimati že precej zgodaj, ko je kot osemnajstletni glasbenik igral na porokah in veselicah. Pravi, da mu je to dalo izredno močno lekcijo, kako veliko je treba delati za sto evrov na dan.

V Leskovškovem podjetju so z zdravim dihanjem sprva ciljali na otroke in odrasle, kasneje so se osredotočili na mlade. Sedaj razvijajo aplikacije za logopediko, za didaktiko, za učenje jezikov, za motnje pozornosti, za aneksiozne motnje, za panične motnje in tudi aplikacije za dostopnost, torej rešitve za invalide ali osebe na rehabilitaciji, da lahko uporabljajo računalnik samo z dihanjem ali z glasom brez uporabe rok, nog in podobno.

Otroci na slovenskemi forumu inovacij na Gospodarskem razstavišču trenirajo dihanje z dihalnimi igrami Foto: Arhiv Zdrav dih

Leskovšek ocenjuje, da imajo številni podjetniki težave s pravilnim upravljanjem podjetja, da ne dela napak. Zdrav dih je v zadnjih petih tednih finančna uprava zaradi drobnarij dvakrat kaznovala. Se pa s Fursom dogovarja za obročno odplačilo, ob tem pa ugotavlja, da so v državnem sektorju zelo razumevajoči. In tudi, da je sistem preveč zapleten.

Pred vstopom v Applove trgovine

S poslovodenjem se ukvarja pol delovnega časa, je pa težko pri zagonskem podjetju kar takoj zaposliti direktorja, posebej, če gre za tako specifičen produkt, da mora na začetku ustanovitelj sam delati skoraj vse.

Manjše težave ima podjetje s prepočasnem vstopom na trgovinske police. Največ prodaje še vedno preko spleta, nekaj pa v čez 70 lekarnah po svetu. Podpisan je Applov certifikat, da je produkt narejen za i phone in i pade in da se lahko prodaja v Applovih trgovinah, kjer pa je proces po svetu zastavljen za velike igralce, tako se jim še ni uspelo vključiti v to verigo. Se pa tega zelo veselijo, ker predstavljajo Applove trgovine za njihove izdelke bolj končni trg kot lekarne.

Matevž Leskovšek je kot direktor zaposlen v družbi, novih rednih zaposlitev si trenutno zaradi stroškov ne more privoščiti, tako da v družbi s polnim delovnim časom dela osem sodelavcev in še precej zunanjih z desetinskim delovnim časom, 16 ur na mesec. V podjetju so ljudje iz Slovenije, Hrvaške, iz Litve iz Indije, prihajajo s Floride in iz Izraela, dnevno so v stiku z Anglijo, ZDA, Združenimi arabskimi emirati, z Avstralijo.

Zdrav dih ima dobre povezave z univerzami po celem svetu, tako da po Leskovškovih besedah v bistvu vodijo gibanje za razvoj interakcije z digitalnimi mediji preko dihanja in skozi fizioterapijo. Kot primer najbolj aktivnih univerz je navaja tisto iz indijskega Hyderabada, kjer imajo celo študijski program dihalna interakcija in je prvi študent naredil odličen magisterij iz njihovega produkta. Ugledna MTI in Barkeley sta zraven z nasveti in s svojimi stiki, takisto Moskovska univerza. Veliko sodelujejo z univerzitetnimi bolnišnicami, ki uporabljajo njihove naprave in jim pomagajo pisati poročila o uporabnosti.

Prijavi sovražni govor