Tiskane izdaje
Ko se diplomant z diplomo v roki poda na trg dela, se mora zavedati, da se njegovo učenje šele začenja. Tudi tisti z delovnimi izkušnjami se učenju težko izognejo. Če hočejo ostati zaposljivi in konkurenčni, sta nenehno izobraževanje in iskanje novih znanj edina prava rešitev. Katera so znanja, ki jih delodajalci najpogosteje iščejo in kako do njih, so povedali na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije (ZRSZ) in v Fundaciji Prizma, ki skrbi za izboljšanje zaposlitvenih možnosti.
Področij, na katerih si lahko kdo pridobi dodatno izobrazbo, je veliko in od posameznika ter od poklica, ki ga opravlja oziroma želi opravljati, je odvisno, za katera nova znanja se bo odločil. »Če niste končali formalne izobrazbe, lahko začnete pridobivati osnovne formalno veljavne listine, na podlagi katere boste lažje zgradili svojo kariero,« svetujejo na zavodu. Za registrirane brezposelne v okviru programov aktivne politike zaposlovanja izvajajo program potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), v katerih na podlagi že pridobljenih znanj, ki jih predstavijo pred posebno komisijo, pridobijo NPK.
Polovica brezposelnih do dela v letu dni po izobraževanju
Formalna izobrazba je le temelj za nadaljnja znanja, saj delodajalci danes od zaposlenih zahtevajo mnogo več kot le spričevalo ali diplomo. Na ZRSZ zato iskalce zaposlitve, ki želijo ostati konkurenčni na trgu dela, spodbujajo, da pridobivajo tudi dodatna neformalna znanja in spretnosti.
Po njihovih izkušnjah se brezposelni najpogosteje odločajo za dodatna izobraževanja na področju tujih jezikov, računalniških znanj, za programe kovinarstva in strojništva, za pridobitve vozniških kategorij C, D, E ter za voznika viličarja. Veliko je tudi usposabljanj za varnostnike ter socialne oskrbovalce na domu, dobro obiskani pa so tudi programi z vsebinami iz prodaje in računovodstva.
»Vključitev v dodatna izobraževanja zagotovo pripomore k hitrejšemu zaposlovanju, je pa to težko izmeriti, saj je zaposlitev lahko posledica različnih dejavnikov (predhodne izobrazbe, aktivnosti osebe, velikosti socialne mreže, dodatnih izobraževanj in usposabljanj, razmere na trgu dela ...),« pravijo na zavodu.
Ugotavljajo, da se v letu dni zaposli povprečno polovica udeležencev katerega od programov neformalnega izobraževanja ali usposabljanja, novo pogodbo o zaposlitvi pa podpiše okrog 60 odstotkov tistih, ki pridobijo certifikat NPK, in 13 odstotkov tistih, ki končajo osnovno šolo za odrasle.
»Najučinkovitejši so programi, ki po vsebini odgovarjajo na potrebe trga dela oziroma so pripravljeni za konkretne potrebe delodajalcev, vendar pozitivne učinke prinašajo tudi izobraževanja za splošna znanja in razgledanost,« se strinjajo tako na ZRSZ kot v mariborski Fundaciji Prizma.
Tuji jeziki in računalniška pismenost – pogoja za službo
Med najbolj iskanimi znanji so tuji jeziki, ki so pogoj za skoraj vsako delovno mesto. Delodajalci najpogosteje pričakujejo znanje angleščine in nemščine. Ponavadi je treba obvladati tudi računalniške programe, na primer delo z urejevalniki besedil, s preglednicami in nekoliko manj delo z bazami podatkov.
»Za učinkovitejše zmanjševanje brezposelnosti je smiselno organizirati izobraževanja, ki so ciljno prilagojena, na primer za mlajše, starejše, za tiste z nižjo izobrazbo in iskalce zaposlitve, tudi v času odpovednega roka,« menijo na Fundaciji Prizma. Mladi lahko na primer že v času študija nadgrajujejo svoje znanje z udeležbo na Tednu vseživljenjskega učenja in Paradi učenja, v sklopu projekta noVEMber so jim na voljo brezplačni treningi in delavnice mehkih veščin, med letom pa študentski klubi in univerze po Sloveniji študentom ponujajo številna brezplačna in nekatera plačljiva izobraževanja.
V Prizmi od letos izvajajo projekt Štartaj kariero s potencialom, ki ga financirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Namenjen je še zaposlenim, katerih zaposlitev je zaradi organizacijskih, tehnoloških in poslovnih sprememb ogrožena, zaposlenim za določen čas, ki se jim izteka pogodba o delu.
Za udeležence pripravljajo motivacijski program izobraževanja, v katerem spodbujajo razvoj kariere ter kompetenc za učinkovito obvladovanje in upravljanje sprememb. Spodbuditi želijo učinkovitejše prehode na nova delovna mesta oziroma ohranitev zaposlitve na istem delovnem mestu s spremenjenim opisom delovnih nalog.
Poudarek tudi
Delodajalci pri kandidatih cenijo oziroma od njih pričakujejo tudi tako imenovane mehke veščine, kot so komunikacijske veščine in veščine timskega sodelovanja oziroma sposobnosti dela z ljudmi.
»Med iskalci zaposlitve je veliko takšnih, ki nimajo razvitih temeljnih veščin, ki so potrebne za opravljanje dela v sodobnih razmerah,« opažajo na ZRSZ in pozivajo k izobraževanjem, saj bodo z dodatnim znanjem izstopali iz množice drugih kandidatov in si tako precej izboljšali možnosti za zaposlitev.
