Kruh je, ne rolada

Tomaž Tomažič Letonja se je domislil izdelka iz tatarske ajde, ki ga zdaj strežejo v domači gostilni.

Objavljeno
06. junij 2016 13.14
Merike Hallik europsko združenje turističnih agencij Ljubljana 26.5.2016 [turizem]
Marjeta Šoštarič
Marjeta Šoštarič

Na pekarskem simpoziju v Portorožu, ki so ga prepoznavna imena slovenske pekarske dejavnosti in z njo povezanih preskrbovalcev surovin izkoristila tudi za predstavitev delčka tistega, kar vsak dan spečejo in pošljejo na trg, je vzbudil pozornost udeležencev prav poseben kruh. Mladenič, ki ga je predstavljal, se ob tem ni naveličal pojasnjevati, da njegov izdelek ni rolada, ampak čisto preprosto nekoliko drugačen kruh z dodatkom testa iz tatarske ajde in orehovim nadevom v sredini.

Za Tomaža Tomažiča Letonjo, 21-letnega študenta mariborske Višje strokovne šole Izobraževalnega centra Piramida, je bil kruh, ki ga je predstavljal, nadgradnja uresničene ideje, s katero se je prvič izkazal v začetku maja na tekmovanju v znanju in spretnostih za dijake in študente slovenskih biotehniških šol – zanj je dobil zlato priznanje z 99 osvojenimi točkami od 100 možnih.

V kruhku, poimenovanem kruhek presenečenja (peče ga v manjših štručkah), je poleg pšeničnega testa v sredini tatarsko ajdovo testo, kot presenečenje pa še orehov nadev z dodatkom kostanjevega medu. Ko ugrizneš vanj, te prevzame prepletanje okusov, v katerih se porazgubi rahla grenkoba tatarske ajde.

»Tatarsko ajdo so študenti, tudi Tomaž, spoznali v okviru predmeta prehrana z gastronomijo in kulinariko, ki ga predavam. Pri vajah smo delali več vrst potic, tudi tatarsko ajdovo, kjer so spoznali mlečno testo zelenkastorjave barve iz tatarske ajde. Ni cilj, da se naučijo delati potico, cilj so inovativnost in različne ideje za nove potice, z več sadja, da spoznajo druge vrste testa, ne le pšenično. Cilj je boljša prehranska vrednost, manj sladkorja, dodatek medu …« je povedala Blanka Vombergar, ravnateljica Višje strokovne šole Izobraževalnega centra Piramida v Mariboru.

Začelo se je s povabilom na tekmovanje v peki kruha


Pri Tomažu imajo doma v Podgorcih pri Ormožu gostilno, kjer pomaga v kuhinji in peče pice. Domislil se je, da bi v običajno testo dodal bučna semena, in to predstavil v svoji seminarski nalogi. Dovolj, da je njegova inovativnost vzbudila pozornost ravnateljice, ki ga je v pogovoru na zagovoru seminarske naloge povprašala, ali razmišlja o pici iz ajde. Povabila ga je k sodelovanju na tekmovanju v peki kruha, Tomaž je bil za stvar »in tako se je začelo vse skupaj razvijati, ko smo tuhtali, kaj bi naredili pa kakšne bodo sestavine«.

Za vajo je v šolskih pekarskih delavnicah preizkusil kar nekaj oblik kruhka: okroglo, podolgovato, v obliki rogljiča. »Mi smo poskušali, senzorično ocenjevali, podajali svoja mnenja, on pa je gledal tudi, kako se kaj naredi, ali bo šlo na tekmovanju, na kaj je treba paziti med delom. Ni namreč enostavno narediti zanimivega izdelka iz dveh vrst testa, iz belega pšeničnega in zelenkastega iz tatarske ajde na primer, ju položiti drugo na drugo, dodati še orehov nadev za sredico ter zviti, vzhajati in nato speči.

Tehnologija je kar zahtevna, da ne nastane luknja v sredini. No, ta izdelek je Tomaž prikazal na omenjenem tekmovanju in zanj dobil zlato priznanje in skupno uvrstitev na drugo mesto v kategoriji živilstvo,« pravi Vombergarjeva. Tomaž pa, da takega kruha niti ni preveč težko narediti, »je pa res, da kruh potrebuje svoj čas od zamesitve do peke, ker pa je sestavina tudi med, ki zavira procese vzhajanja, je potrebnega zanj več časa«.

Šolanje kot priprava na prevzem domače gostilne

Seveda bodo zdaj njegov kruhek presenečenja pekli za potrebe domače gostilne pa morda tudi za lokalno prodajo, pravi. O kakšni širši preskrbi trga ne razmišlja, ker za to doma nimajo dovolj zmogljivosti (strojev, peči), poleg tega bi mu ob delu v gostilni in zunaj nje (imajo še vinograd) zmanjkalo časa. Tomaž bo kot najmlajši od treh otrok v družini nadaljeval gostinsko dejavnost oziroma širil izletniški kmečki turizem. Tudi zato je ubral pot izobraževanja od srednje gostinske do zdaj višje živilske šole.

V domači gostilni, kjer, kot pravi, kar naprej kaj peče, bo zagotovo poskusil še kakšno novost, tudi iz tatarske ajde. Malo mu je žal, da je letos zamudil predstavitev svojega posebnega kruha na ptujski prireditvi Dobrote slovenskih kmetij. Trdno je odločen, da bo šel z njim na to prireditev prihodnje leto.