Tiskane izdaje
V podjetju Varis iz Lendave, ki se ukvarja z izdelavo gotovih kopalniških blokov, za delo v proizvodnji iščejo samo kvalificirane strojnike, keramike, pleskarje in varilce, ki imajo izkušnje vsaj iz časa izobraževanja. Ker je takšno delovno silo zelo težko najti, so včasih tudi prisiljeni vzeti nekoga, ki nima ustreznih izkušenj, potem pa ga ustrezno priučijo – sami ali s pomočjo institucij, ki se s tem ukvarjajo. »So pa to dolgotrajni postopki in tudi malo dražji,« pravi Matej Furlan, vodja splošne službe pri Varisu.
Eden izmed priučenih delavcev je Damir Zver, ki je v Varis prišel pred enajstimi leti, kot izšolan kuhar. Priučil se je za delo v strojnem delu betonarne, kjer mešajo in pripravljajo recepture betonov. Prav betonarna je trenutno najbolj avtomatiziran obrat podjetja, saj so vanj pred štirimi leti vpeljali novo strojno opremo, ki je prevzela večino fizičnega dela delavcev.
»Razlika je ogromna, postopki dela so čisto drugačni, prej smo ročno vnašali in odmerjali količine materialov, zdaj pa je vse to računalniško vodeno, materiali so v silosih in vse teče avtomatsko,« pravi Zver, ki največjo prednost vidi v tem, da nimajo več težav in dodatnega dela zaradi vremenskih razmer. Pred leti so pozimi morali najprej počistiti sneg z materialov, večkrat jim je kaj zmrznilo.
Manj fizičnega dela, potrebna so druga znanja
»Pred leti je bilo več fizičnega dela, zdaj sploh ni potrebe, da je delavec pri stroju, v računalnik je treba vnesti le podatke, mešalec naredi vse sam. Tako je delo tudi hitreje opravljeno,« pojasnjuje Zver. Čeprav je manj dela, se mu zdi, da zaradi tega ni manj zaposlenih, saj je še vedno treba spremljati in nadzorovati potek dela.
Ko so v betonarno umestili novo strojno opremo, so se morali delavci naučiti pravilnega rokovanja z njo. »Morali smo jih računalniško opismeniti, prišli so proizvajalci strojne opreme in jim pokazali, kako zadeva deluje,« pojasnjuje Furlan.
Ker pa so navodila na računalnikih v angleškem jeziku, so jih morali izobraziti tudi v tej smeri. Kot pravi Furlan, pri tem ni šlo za dolge tečaje angleščine, na katerih bi se zaposleni naučili tekočega komuniciranja v tem jeziku, temveč so se naučili osnov, da razumejo navodila in zahteve računalnika.
Nasploh pa od kandidatov za delo pričakujejo, da razumejo posel, v katerem se želijo zaposliti, da vejo, kaj se dela na tem delovnem mestu. Katere veščine in znanja pa zahtevajo od kandidata, je odvisno od delovnega mesta.
»Če zaposlujemo režijskega delavca, mora obvladati delo z računalnikom, tekoče govoriti tuje jezike, prednost pa imajo v tem primeru tisti z opravljenimi več seminarji in izobraževanji s področja, v katerem se želijo zaposliti,« pravi Furlan.
Zaželeno je tudi, da delavec zna delati v timu in da se ujame s skupino, v kateri naj bi delal. To in njegovo delo preverijo s tremi dnevi poskusnega dela v kolektivu.
Ker gre pri izdelavi kopalnic za projektna dela, morajo delavci med seboj ves čas komunicirati, si pomagati. Ker pa imajo zaposlenih 250 ljudi, je včasih težko najti skupni jezik, vendar, kot pravi Furlan, se trudijo, da se med sabo na koncu nekako uskladijo.
Zver pravi, da kljub temu da so postopki dela večinoma enaki, večletno delo v takšni proizvodnji ne more postati monotono. Nenazadnje se tudi kabine kopalnic ves čas spreminjajo, prav tako tudi recepture materialov, s katerimi delajo.
Poudarek na izobraževanju
Furlan pravi, da dajejo velik poudarek izobraževanju delavcev s področja novih tehnologij in novih standardov, ki se zahtevajo v gradbeništvu, trenutno pa je v ospredju protipožarna zaščita.
V zadnjem obdobju so se precej angažirali na področju varnosti in varstva pri delu, saj so v proizvodnjo uvedli čelade, čepke za ušesa, veliko pozornost pa namenjajo tudi delu na višini. Veliko energije namenjajo tudi promociji zdravega načina življenja z organiziranimi predavanji, skupnimi druženji na piknikih, ki se jih udeležijo vsi zaposleni, organizirajo pa tudi vadbe v telovadnicah v popoldanskem času.
