Tiskane izdaje
Kako najti zaposlitev? Ali pri tem uporabiti VIP – veze in poznanstva – torej starše, sorodnike, prijatelje, sosede? Se zanesti na svoje sošolce? Ali skozi leta previdno graditi socialno mrežo ljudi z raznovrstnih področij? To so se spraševali udeleženci okrogle mize »Veze in poznanstva« odpirajo vrata v zaposlitev!, ki je potekala v okviru šestnajste Študentske arene.
Delo, zaposlitev, sodelovanje je mogoče dobiti po vezah in poznanstvih, toda ne v klasičnem smislu. Vse bolj pomembno postaja, koga poznate oziroma kdo pozna vas, so potrdili udeleženci okrogle mize.
Nagrada zaposlenemu, ki priporoči kader ...
Maruša Mežek, vodja oddelka za kadre, razvoj in izobraževanje pri KPMG, podjetju za revidiranje, je pojasnila, da je mreženje za njih zelo pomembno, zato pogosto organizirajo skupna srečanja, dogodke masterclass, dneve odprtih vrat.
O vezah in poznanstvih pravi, da jih v klasičnem pomenu ni več (denimo, »ta fant je iz dobre družine, njega zaposlimo«). Če je klasično razumevanje VIP – da nam nekdo »priskrbi« zaposlitev, je mreženje to, da podjetju nekoga priporočijo.
Pri iskanju službe je najpomembnejša motivacija: »Torej, ko nekaj želim, iščem kanal, da to uresničim.« Zaželena je samoiniciativnost, zato naj mladi poskušajo navezati stik s podjetji po e-pošti, jim poslati svoj CV, nato naj jih pokličejo in vprašajo, ali so prošnjo dobili.
»Bodite vztrajni. Ne glede na to, kakšna je vaša izobrazba, pomembno je, kaj želite delati,« motivira mlade in doda enačbo, ki to podpre: 70 odstotkov se naučimo ob delu, 20 odstotkov z mreženjem in dogodki in deset odstotkov s formalnim izobraževanjem. Izviren način, kako prepričati delodajalca, da ste pravi, je tudi ta, da prinesete priporočilo katerega od svojih profesorjev na fakulteti.
Mlade miri, da jim ni treba vsega vedeti, in svetuje, naj bodo preprosti in drzni, naj izstopijo iz svoje cone udobja, naj si odpirajo vrata, saj pravega recepta za uspeh ni. Udeležujejo naj se tudi omenjenih dogodkov.
Maja Pene, HR-specialistka pri Halcomu, kjer se ukvarjajo s sistemi za plačilne storitve, elektronsko bančništvo in varno elektronsko poslovanje, opisuje, da je v podjetju več kot polovica takšnih, ki so vanj prišli kot študenti; povprečna starost vseh 170 zaposlenih je 35 let.
Tudi sama poudarja, da se podjetja zavedajo, da mladi nimajo veliko izkušenj. Toda pravi: »Čim večjo mrežo imate, tem bolj se vam bodo vrata odprla. A sami jih morate zadržati odprta.« To lahko storijo z odprto komunikacijo, učinkovitostjo in prevzemanjem odgovornosti.
Opisala je še, kako v Halcomu podeljujejo denarne nagrade za priporočila za zaposlitev delavcev. Prijavitelji dobijo petsto evrov, a morajo podati prepričljivo argumentacijo, zakaj nekoga zaposliti, zakaj bo uspešen v njihovem podjetju. Če nato osebo zaposlijo za nedoločen čas, priporočitelj prejme tisoč evrov.
»Motivacija je ključna«
Maruša Goršak, strokovna sodelavka za kadre pri Kadisu, podjetju za kadrovsko svetovanje in iskanje kadrov, kjer prav tako organizirajo mnoge brezplačne dogodke, ki so priložnost za mreženje, meni, da VIP še vedno obstaja. Toda nekdo, ki ne ustreza pogojem, službe ne more dobiti, četudi je z nekom v sorodu, saj lahko to podjetju prinese večjo škodo kot korist.
Vendar VIP ni ključen, ključno je mreženje; ustvarjanje profesionalne mreže, ki nam lahko pomaga pri iskanju zaposlitve. »Vaša prva mreža so sošolci – iz osnovne, srednje šole, s fakultete – in nekdanji sodelavci, zato z njimi ohranjajte stike,« svetuje.
Kako dobiti prednost pri iskanju službe? Koristno je, če nas kdo iz podjetja neformalno obvesti, da iščejo kader. Zaradi sprememb zakonodaje podjetjem namreč ni več nujno objavljati prostih delovnih mest na zavodu za zaposlovanje, pač pa zadošča že javna objava, denimo na vratih podjetja.
Svetuje, naj iskalci zaposlitve neko kompetenco, osebnostno lastnost, znanje zapišejo v življenjepis, kadar ga lahko podkrepijo s konkretnimi primeri.
Radovednost, proaktivnost, vedoželjnost
Jana Petkovšek Štakul, urednica rubrike Zaposlitve & kariera ter rubrike Gazela pri Dnevniku, meni, da morajo podjetja uresničevati svojo družbeno odgovornost – dati priložnost mladim. Gazele, najhitreje rastoča podjetja, iščejo in sprejemajo proaktivne in timske igralce. Same iščejo mlade na terenu in potencial »hitro posrkajo«. Mladim polaga na srce, naj si pridno zapisujejo svoje reference, zlasti tiste, na katere so najbolj ponosni.
Meni, da veze in poznanstva še vedno obstajajo, se je pa njihova vsebina bistveno spremenila, zato svetuje: »Sami postanite svoj VIP in prepričajte sogovornike, da vas potrebujejo.«
VIP je nekoč postavljal neko »tržno« vrednost pri delodajalcu, ki si jo morajo zdaj iskalci postaviti sami.
Klara Miletič iz odvetniške pisarne Wolf Theiss mladim predlaga, naj bodo radovedni, naj postavljajo vprašanja, saj je vsako vprašanje priložnost, da se kaj dodatno razišče, s tem pa dobijo novo znanje. Tudi sama si je ustvarila osebni VIP po ljudeh, ki jih je spoznala na fakulteti.
»Človeka, ki ga poznaš, je laže priporočiti za neko delovno mesto. Če se na faksu osredotočite samo na pet ljudi, je to napaka.« V pisarni dobivajo veliko podobnih priporočilnih pisem, zato jih ne jemljejo preveč resno. Bolje je v CV napisati neko ime, na katero se lahko obrneš.
O vlogi vez in poznanstev v podjetju menijo, da so ključ do boljšega jutri, tako poslovno kot zasebno: »Danes je laže dobiti zaposlitev po vezah in poznanstvih. Vendar so človekova osebnost, izkušnje in angažiranost še vedno glavni dejavniki pri pridobitvi zaposlitve, poslovnega sodelovanja.«
»Tvoji rezultati
Zumret Topčagić, produktni menedžer pri Red Pitayi, pravi, naj si mladi zagotovijo izkušnje, še preden začnejo iskati delo. Neko vajeništvo je nujno, pravi: »Industrija mora sama izobraziti kader, univerza in fakultete morajo zagotoviti samo temelje.«
Na okrogli mizi je sodeloval tudi Mitja Korelc, svetovalec za komitente pri LinkedIn/CEE & Adriatic region, ki je svetoval, kako na omrežju linkedin pritegniti delodajalce.
Sabina Žnidaršič Žagar, karierna svetovalka Kariernih centrov Univerze v Ljubljani, ki je okroglo mizo povezovala, je dejala, da je mreženje vzajemni odnos med podjetjem in iskalcem.
