Osebna izkušnja: Sobotno leto po slovensko

Vrneš se bolj spočit, s polnimi baterijami, z več znanja in izkušenj, z razširjenimi obzorji in številnimi poznanstvi.

Objavljeno
26. julij 2017 15.42
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

O tem, da se za leto dni poslovimo od dela, doma in družine ter prijateljev, se težko odločimo čez noč. Zagotovo tudi zato, ker slovo od službe nujno pomeni slovo od rednih prihodkov in je za tak dolgotrajen premor praviloma treba kar nekaj časa varčevati. Pa tudi zato, ker je za slovo od ustaljenega življenja, poznanega okolja, bližnjih, stabilnosti in morda tudi službe potrebna močna želja, in ne le trenutni preblisk.

V mojem primeru je ta rasla vse od končanih študentskih let, ko sem prvič okusila čare nekoliko daljšega, nekajmesečnega potovanja, ko je precej več svobode pri odločitvah o morebitnih ovinkih z začrtane poti, nenačrtovanih daljših postankih v krajih, ki jih začutiš, in ko datum na povratni letalski vozovnici ni z vsakim dnem tako nazadržno blizu.

Če mi je pred odhodom na to pot po glavi rojilo, da bo to tisto daljše potovanje, preden končam študij, se – če bo vse po sreči – zaposlim in sprijaznim z dva do tri tedne trajajočimi odhodi na dopust, sem po vrnitvi domov že vedela, da želim takšno potovanje še izkusiti – v večji meri, za daljši čas, enkrat, preden dopolnim trideset let. In tako je nekaj let kasneje padla dokončna odločitev.

Koliko časa traja, da res pomahaš v slovo, je seveda odvisno od več dejavnikov. Če se odločiš za odpoved v službi – kar po eni strani pomeni skoraj popolno svobodo pri odločanju o vrnitvi (pogojeno le s kopnenjem prihrankov), na drugi pa večjo negotovost oziroma izziv iskanja nove službe, ko (če) se vrneš – je med izročitvijo odpovedi in odhodom le odpovedni rok.

Začrtan povratek

Če pa nad svojo službo še nisi dokončno naredil križa in bi se po premoru rad vrnil na delovno mesto, se poskusiš dogovoriti z delodajalcem. Dolgotrajno odsotnost iz službe, v tujini znano (in po mojih izkušnjah precej bolj razširjeno prakso kot pri nas) pod imenom »sabbatical« (sobotno leto), v slovenski zakonodaji omogoča možnost suspenza pogodbe, med katerim mirujejo vse pogodbene pravice in obveznosti. Tako smo se z delodajalcem dogovorili tudi v mojem primeru in določili datum, do katerega se bom vrnila v službo, v nasprotnem primeru bi mi pogodba prenehala veljati.

Za zaposlenega to v praksi pomeni začrtan povratek po določenem obdobju, večjo stabilnost, pa tudi, da se domov lahko vrneš (skoraj) z ničlo na tekočem računu. Vsekakor pa je v takem primeru o svojih željah delodajalca dobro pravočasno obvestiti in biti pripravljen na kompromise (glede trajanja odsotnosti, datuma odhoda ...).

Tako kot med suspenzom pogodbe delavec nima obveznosti do delodajalca, jih ta nima do delavca. V praksi to pomeni, da ne plačuje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zato je priporočljivo poskrbeti za osnovno zdravstveno zavarovanje in razmisliti o smiselnosti plačevanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje. V primeru odhoda v tujino se je treba odločiti, ali boš še naprej plačeval dopolnilno zdravstveno zavarovanje ali pa zavarovalno polico dal v mirovanje, kar kot možnost ponujajo zavarovalnice. Seveda ne gre pozabiti na posebno zavarovanje za tujino.

Pooblastilo za urejanje birokracije

Ko Sloveniji za daljši čas pomahaš v slovo, je priporočljivo tudi nekoga od bližnjih pooblastiti za urejanje birokratskih formalnosti (od dvigovanja priporočene pošte, morebitnih postopkov na upravni enoti ...) in razmisliti o vseh stroških, ki z odhodom v tujino nekako postanejo nepotrebni. Če se podajamo na druge celine, je to odjava (ali mirovanje) naročnine za telefon, če smo lastniki avta, tudi ta postane nebodigatreba. Sama sem se – ker sem dvomila, da bi bil avto z več kot 250.000 kilometri na števcu po letu dni mirovanja še kaj prida uporaben – odločila za prodajo in odjavo iz prometa. Tudi moja stara kia se je tako odpravila na pot, menda v Afriko, kjer jo je čakalo poslanstvo taksi službe.

Potem ko odkljukaš vse obveznosti na seznamu, sledi le še – odhod. In drugačno leto, pa naj bo v znamenju potovanja, izobraževanja, prostovoljstva, lastnih projektov, kot je pisanje knjige, ali zgolj polnjenja baterij, iskanja smisla življenja in drugih smislov … Po katerem se vrneš (morda se kdo tudi ne) bolj spočit, s polnimi baterijami, z več znanja in izkušenj, z razširjenimi obzorji in številnimi poznanstvi. Bogatejši tudi za marsikatero novo spoznanje o samem sebi.