Tiskane izdaje
Matija Kodra, ki je na ministrstvu za javno upravo (MJU) pristojen za izvajanje projekta Enotna poslovna točka, je bil letos že tretjič na enotedenski izmenjavi v okviru Partnerstva za spremembe.
Doslej že na treh izmenjavah
»Leta 2015 sem imel možnost sodelovati s Steklarno Hrastnik, kjer sem na lastne oči videl in spoznal, kaj (in koliko) pomeni vodenje z vizijo, in še veliko pomembneje, kako pomembno je vlaganje v zaposlene, v njihovo zadovoljstvo in rast. Vizija ustvarjanja dodane vrednosti, zastavljeni konkretni cilji in opolnomočenje ter spoštovanje slehernega zaposlenega na vsakem koraku – to je vzorčni primer, kako je mogoče vpeljati včasih tudi neprijetne spremembe, vse s ciljem postopnega napredka in rasti ter zadovoljstva vseh, od zaposlenih do uporabnikov,« je Matija opisal prvo izkušnjo.
Lani je bil na izmenjavi v Leku: »Visoka stopnja profesionalizma, korekten odnos, napredni sistemi uvajanja nenehnih izboljšav in ostalih sistemov vodenja kakovosti, izobraževalni kampusi, razvijanje kadrovskih potencialov ter predvsem učinkovit pretok in izmenjava znanj in veščin v celotni skupini Novartis, del katere je Lek, so bili zame dih jemajoči in odlična priložnost za prenos praks v sistem dela našega ministrstva.«
Deljenje dobrih praks
Po dveh velikih družbah je hotel dobiti še izkušnjo iz majhnega podjetja in izbral si je LanguageSitter, kjer ponujajo jezikovne tečaje, popolnoma prilagojene potrebam uporabnikov. »Želel sem videti, kako zaposleni v mikro oziroma majhnem podjetju sodelujejo med seboj v vseh procesih, predvsem pa ponovno občutiti agilnost, prilagodljivost in hitre spremembe. Veliki sistemi za uspešno delovanje še kako potrebujejo te tri pristope,« je pojasnil Matija, na katerem področju je bil tokrat najbolj pozoren na primere dobrih praks.
Te potem tudi smiselno aplicirajo v svoje delo na ministrstvu – to je poleg razvijanja stereotipov, medsebojnega spoznavanja dela ter s tem povezano možnostjo večje empatije in povečanja sodelovanja tudi eden glavnih namenov programa Partnerstva za spremembe.
»Uvajamo redne mesečne sestanke projektnih skupin, na katerih obravnavamo različne teme, vezane na izboljšanje ne samo strokovnih kompetenc, kot na primer, kako nastopati, dvigniti samozavest, se dobro pogajati, kako biti uspešen na delu, kako razmišljati o uporabniški izkušnji, ki so zelo pomembne pri vsakodnevnem delu. Bolj pozorno spremljamo uporabniške izkušnje z našimi produkti ter pri njihovem razvoju sproti preverjamo mnenje in potrebe uporabnikov. Interno komuniciranje in komuniciranje s strankami postavljamo bolj v ospredje, uvajamo spremembe, inovativne pristope in metode – to se mi zdi ključno,« je sogovornik naštel novosti, ki so jih na podlagi izkušnje iz gospodarstva prenesli v njegovo delovno okolje.
Kot je še dodal, si v okviru vsake izmenjave trudi dobiti čim globlji vpogled v probleme, ki jih v podjetju konkretno zaznavajo pri poslovanju z državo, ki jih podjetja in državljani lahko sporočijo prek kanala STOPbirokraciji.si. »Tako smo tudi na ta način dobili kar nekaj konkretnih predlogov. Vse smo uskladili s pristojnimi resorji in kar najbolj poskrbeli, da so jih implementirali tudi v praksi,« je predstavil Matija.
Priložnost za odpravljanje birokratskih ovir
Njegovemu mentorju v LanguageSitter, Martu D. Buhu, ki je tudi direktor in soustanovitelj podjetja, se je zdelo zanimivo, da se je nekdo z ministrstva za javno upravo odločil za izmenjavo v njihovem, sicer zelo majhnem in mladem podjetju.
»Z veseljem smo ga sprejeli, ker podpiramo to iniciativo. Zdi se mi dobro, da ljudje, ki delajo v javnem sektorju, vidijo, kako poteka delo v gospodarstvu in obratno. Tako se dobre prakse prenašajo v obe smeri, rušijo se stereotipi,« je poudaril Mart D. Buh, ki je gosta v tednu izmenjave vključil v svoje delo.
»Spremljal me je na sestanke, ko sem opravljal razgovore s potencialnimi novimi jezikovnimi trenerji, ko smo imeli redno mesečno izobraževanje za obstoječe trenerje ... Večinoma je poslušal, se je pa s svojimi predlogi in vprašanji tudi zelo pozitivno vključil v dogajanje.
Na enem izmed sestankov je na primer izpostavil vidik, na katerega sam nisem niti pomislil in sem zaradi tega na koncu sprejel drugačno odločitev, kot bi jo sicer. Na razgovoru s kandidati za jezikovne trenerje je zastavil vprašanje, ki mi je odprlo novo dimenzijo razmišljanja, in tudi v tem primeru je prispeval k temu, da sem se odločil drugače kot bi se sicer,« je pozitivno izkušnjo opisal Buh.
Pohvalil je Matijevo zavzetost: »Stalno je nekaj spraševal, zanimalo ga je, kako kaj naredimo in si pridno beležil stvari, češ da jih bodo lahko uporabili tudi na ministrstvu. Vprašal me je tudi, s kakšnimi težavami se ubadajo manjša podjetja, kot je naše, kako lahko ministrstvo pomaga. Izpostavil sem zaplete, ki jih imamo z enotnimi dovoljenji za bivanje in delo za naše jezikovne trenerje iz ZDA.
Prej kot mesec dni pred potekom starega dovoljenja ne morejo prositi za obnovitev, postopek pa potem včasih traja tudi dva ali tri mesece. V tem času ti ljudje ne morejo delati in ostanejo brez prihodka, mi pa imamo poslovno škodo. Obljubil je, da bo preveril, kaj je mogoče storiti na tem področju.«
Splošna korist dobrega programa
Buh je teden z mentorirancem opisal kot enkratno izkušnjo. Zakaj bi se podjetja vključila v projekt Partnerstvo za spremembe? »S tem bodo naredili nekaj dobrega. Če ne zase in za svoje podjetje, pa za skupno dobro in za državo, kar smo mi vsi. V to resnično verjamem. Ne moremo vedno delati samo stvari, ki so v kratkoročno korist zgolj nam ali našemu podjetju. Takšni programi, če se kakovostno izvajajo, in ta mislim da se, so dolgoročno dobri.«
