Prevzeti je treba odgovornost za spremembe

Za kadrovsko agencijo Competo bi lahko rekli, da so v projektu Partnerstvo za spremembe že stari mački. Letos v njem sodelujejo tretjič. Ker menijo, da je nekdo lahko kar najbolj uspešen le, če ima odprta glavo in srce, če spoznava različne posameznike, strokovnjake, deli izkušnje, razbija stereotipe, se nenehno uči, raziskuje.

V Competu so ves čas v stiku s številnimi kandidati za delo in s podjetji. Opažajo, da so razmerja med javno upravo in gospodarstvom obtežena s številnimi šablonami.

»Dogaja se, da podjetja iz gospodarstva vse prevečkrat dajejo prednost le kandidatom iz gospodarstva. In kandidati iz gospodarstva ne gledajo na javni sektor kot na prostor, kjer je mogoče udejanjati svoje potenciale, graditi boljšo prihodnost. Splošno mnenje je tudi, da se v javni upravi ne da ničesar narediti ali spremeniti.

Vsekakor gre za dve zelo različni področji, a po izkušnjah lahko tu najdemo tudi mnogo sinergij. Ljudje smo tisti, ki delamo razliko. In sposobne kadre najdemo tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu. To je dejstvo,« trdi Laura Smrekar, partnerica v Competu.

Laura Smrekar Foto: Mavric Pivk/Delo

V projektu so letos sodelovali v obeh smereh. Svojo Klaro, vodjo raziskovalcev, so poslali na šolsko ministrstvo. Od tam pa je kot »izmenjačka« k njim za teden dni – program končuje danes – prišla v goste Ema Perme, »prekrasna oseba in ekspert na svojem področju«, nacionalna koordinatorica projekta Strategija razvoja in uporabe spretnosti, ki ima tudi ogromno bogatih izkušenj s področja izobraževanja odraslih, oblikovanja kurikuluma v poklicnem izobraževanju …

Za Permetovo je bila izmenjava enkratna priložnost, da kot andragoginja, ki se je ukvarjala tudi z razvojem človeških virov, od blizu pogleda proces na visoki profesionalni ravni, kako prave ljudi umestiti na prava delovna mesta. O Competu ima samo pohvalne besede, zlila se je z ekipo in tudi sama prispevala nekaj drobnih idej za izboljšave na področju, ki ga pozna.

Glede na opaženo meni, da je mogoče voditi podjetje brez postavljanja distanc med direktorjem in sodelavci. Ključno je pozitivno delovno vzdušje: da sodelavci v kolektivu poznajo svoje naloge in odgovornosti, da se počutijo sprejete, imajo občutek pripadnosti in ne podrejenosti, da lahko kadar koli izrazijo svoje mnenje in so tudi slišani.

Stične točke za pogovor se hitro najdejo

Podobno odprtost in nezapletenost je opazila tudi Lucija iz službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je teden dni preživela v Drogi Kolinski.

Kot je povzela Suzana Bagari, predstavnica podjetja za stike z mediji, je bilo za Lucijo veliko stvari, ki jih je videla, novih: »Presenetila in navdušila jo je naša korporativna kultura – domačnost, navdušenje, neformalnost in povezanost med člani kolektiva, kakovost odnosov, tikanje, fleksibilnost, hitrost in odzivnost. Vsakdo lahko pristopi k vsakomur in stvari se lahko dogovorijo tudi na hodniku in izvedejo v nekaj urah.« V tednu dni je sicer spoznala procese v kadrovski službi in ključne poslovne procese v prodaji, marketingu, proizvodnji, financah in kontroli kakovosti.

Suzana Bagari Foto: osebni arhiv

Iz Droge Kolinske je na izmenjavo šla pravnica Tina na ministrstvo za zunanje zadeve in tudi ona je bila navdušena nad izkušnjo.

»Seznanila se je s splošno organizacijo ter načinom dela na ministrstvu in na posameznih področjih, ki jih ministrstvo pokriva – npr.: gospodarska diplomacija, mednarodna razvojna pomoč, delovanje EU in aktivnosti ter vloga RS, Strateški forum Bled. Dobili smo zanimiv vpogled v delovanje tega dela javne uprave, zaznali smo tudi stične točke za sodelovanja, predvsem pa smo spoznali ljudi,« je povzela Bagarijeva.

Tudi o izobraževanju ne dvomimo

NLB v projektu sodeluje od začetka: »Treba ga je resno jemati kot družbeno odgovoren projekt. Že naziv pove, da gre za pomembno zgodbo o sodelovanju in povezovanju, saj neposredno povezuje pomembne deležnike družbe – javno upravo in gospodarske družbe s ciljem generiranja in vplivanja na družbeno koristne spremembe. Pri takšnem sodelovanju imajo vsi udeleženci priložnost predstaviti svoje poglede, pridobiti in prispevati izkušnje ter na ta način tudi prevzeti odgovornost za spremembe in za to, kakšna bo naša prihodnost.

Ni pošteno, da vedno čakamo samo na druge,« je ocenila kadrovica naše največje banke Urška Glažar ter dodala, da imajo v podjetju določene prakse odlično razvite in postavljene ter da radi delijo te izkušnje, s katerimi lahko prispevajo k vzpostavitvi podobnih razvojnih modelov tudi v drugih institucijah.

Urška Glažar Foto: Tomi Lombar/Delo

»Zelo pomembno, tudi na ravni države je, da se moramo vsi državljani, institucije in podjetja zavedati, da lahko le s sodelovanjem in proaktivnimi prispevki premikamo meje, rušimo stereotipe in ustvarjamo pozitivne zgodbe.

In javna uprava ter gospodarstvo se enostavno morata povezovati zavoljo sprememb, druge alternative sploh nimamo. Po drugi strani je tovrstno sodelovanje koristno tudi za nas, saj pridobimo ogromno koristnih informacij ter praks od drugih, lažje razumemo tudi delovanje državnih institucij, s katerimi sodelujemo,« je povedala Glažarjeva.

Zaposleni, ki sodelujejo v tem projektu, so zaradi delovnih aktivnosti in raziskovalnega dela skupin odsotni, in to je za podjetje strošek. A kot poudarja sogovornica, je na to treba gledati tudi z drugega zornega kota: s sodelovanjem in spoznavanjem novih ljudi ter z obiskovanjem institucij, ki jih še ne poznamo, pridobimo ogromno koristnega znanja, pristopov in izkušenj.

»Tudi o koristnosti vloženega časa, ko se zaposleni udeleži nekega izobraževanja, ker takrat ni prisoten na delovnem mestu, ne dvomimo, odgovarja Glažarjeva na vprašanje o strošku sodelovanja v projektu.