Še vedno velja: proučite delodajalca

Podatek, ki ga je na podlagi raziskave (med 2947 delodajalci, ki zaposlujejo 343.000 ljudi) objavil zavod za zaposlovanje, da bodo delodajalci v prvi polovici tega leta potrebovali 22.300 novih delavcev, od tega za pokritje novih delovnih mest 9100, je dobra novica za trg dela.

»Seveda, tudi za brezposelne, ki jih je bilo decembra v naši evidenci 12 odstotkov manj kot pred letom dni, to je 99.600, to pomeni več priložnosti, kot so jih imeli v preteklih letih. Že lani se je povečalo zaposlovanje brezposelnih, in sicer je delo dobilo skoraj 74.900 ljudi, to je dobrih pet odstotkov več kot leto pred tem,« je povedala Barbara Gogala z zavoda za zaposlovanje in dodala, da bodo gotovo zaposlovala tudi podjetja, ki jih niso vključili v anketo, torej bo prostih mest še več.

A ob teh spodbudnih podatkih je takoj opozorila, da na prosta delovna mesta kandidirajo tudi mladi, ki končajo šolanje, in zaposleni, ki iščejo nove izzive. »Tisti, ki se bodo znali delodajalcu bolje predstaviti in ga prepričati, da so najboljši zanje, bodo uspešnejši,« je opozorila na osnovne veščine, ki so pogoj za to, da delodajalec nekoga sploh opazi.

Po veščine na delavnice in izobraževanja

Na vprašanje, kaj brezposelni najpogosteje delajo narobe, ko se prijavljajo na razpise, da jih kljub morebitnemu odličnemu ujemanju z razpisanimi pogoji delodajalci ne izberejo, je Barbara Gogala opozorila: »Izkušnje kažejo, da se še vedno 80 odstotkov ljudi ustrezno ne odzove na razpis. Na primer: ne prilagodijo svojih ciljev ali vloge za zaposlitve delovnemu mestu, na katerega se prijavljajo, navajajo izkušnje, ki za delovno mesto, na katerega se prijavljajo, niso pomembne.

V drugem koraku pa je ključna dobra priprava na razgovor. Zainteresiranost za delo je treba tudi dokazati. Tega nikakor ne storimo s tem, kar se pogosto izkaže, da kandidati niti ne preverijo, s čim se podjetje ukvarja, ne pogledajo spletne strani. Tisti, ki naredi to nalogo, je v neprecenljivi prednosti pred konkurenco.«

Razkorak med dejansko osvojenimi veščinami, ki jih potrebujemo za iskanje dela, in znanjem, za katerega mislimo, da ga imamo na tem področju, je kar velik, je še opozorila sogovornica. Priložnosti za to, da jih pridobimo, je veliko.

Poleg 12 kariernih središč območnih zavodov za zaposlovanje, kjer so lani v skupinskih delavnicah našteli skupaj 27.462 obiskov, podobna izobraževanja organizirajo še številne organizacije, univerzitetna karierna središča itd. Na njih brezposelni med drugim vadijo zaposlitveni intervju.

Med vprašanji, ki jih kadroviki pogosto zastavijo, je na primer: »Kako ste se znašli v podobnih situacijah?« Tudi če nimamo delovnih izkušenj, lahko odgovor najdemo na drugih področjih, kjer smo aktivni, na primer kot taborniki, opogumlja sogovornica, treba pa se je na to spomniti, za kar pa moramo vložiti nekaj več truda.

Pomembno je, da je brezposelni aktiven, je še dejala Gogala. Trditev je podprla s podatkom, da se je zaposlilo statistično pomembno več dolgotrajno brezposelnih, ki so se vključili v delavnice – teh je bilo lani dobra tretjina – v primerjavi s tistimi, ki jih niso obiskovali.

Svetovalec pomaga, ne išče namesto brezposelnega

Med najpogostejšimi očitki iskalcev dela svetovalcem na zavodu za zaposlovanje so slaba odzivnost, nezanimanje za osebo pred seboj in podobno. Gogala zagotavlja, da svetovalce usposabljajo, na splošno, pravi sogovornica, pa je mnenje v javnosti slabše, kot je v resnici, saj se praviloma oglašajo nezadovoljni, res pa je tudi, da človeškega faktorja tudi na tej funkciji ni mogoče obiti. Ker si brezposelni pri svetovalcih podajajo kljuko, se v času uradnih ur težko oglaša na telefon, zato je stik prek elektronske pošte ali portala poiscidelo.si bolj učinkovit.

Kot še opozarja sogovornica, imajo včasih brezposelni nerealna pričakovanja do uslužbencev na zavodu. Svetovalec je tam, da pomaga z nasveti, odgovarja na vprašanja, predlaga obisk delavnice, ponudi ustrezna spletna orodja ... – torej, lahko je samo podpora, zaposlitve pa nekomu ne more zagotoviti.

Možnosti skritega trga dela

Ob strukturnih nesorazmerjih in spremembah, ki so jih na trg dela prinesli digitalizacija, avtomatizacija in podobni procesi, so na zavodu za zaposlovanje prikimali skrbi o tem, da bodo mnogi brezposelni še ostajali na zavodu za zaposlovanje, medtem ko delodajalci, ki so napovedali zaposlovanje, ne bodo našli kadrov – tudi če so to manj zahtevan dela.

Delodajalci, ki v pomanjkanju kadrov ne bodo ponudili ustreznih delovnih pogojev, spodbudnega okolja in seveda tudi plače, bodo prvi imeli težave z zapolnjevanjem prostih delovnih mest. Na drugi strani pa imajo brezposelni, ki na prvi pogled ne ustrezajo zahtevam delodajalcev, ki najpogosteje razpisujejo prosta delovna mesta, več priložnosti na skritem trgu dela. »To sicer zahteva večjo proaktivnost in veliko več raziskovanja podjetij, njihovih potreb in problemov, s katerimi se ubadajo, ter poguma pri neposrednem naslavljanju vodilnih oziroma odgovornih za zaposlovanje.

Prekvalifikacija je verjetno dolgotrajen proces, zato pa je pridobivanje dodatnih znanj hitrejše in učinkovitejše. Pri tem so v ospredju znanja tujih jezikov, digitalna pismenost in poznavanje aplikacij, prodajne veščine … Znanja in kompetence lahko pridobivamo tudi s kvalificiranimi programi e-učenja, ki jih za širše množice ponujajo svetovne univerz, in je brezplačno ter ponuja širok spekter znanj.

»Za brezposelne, ki bodo dobro premislili in načrtovali razvoj poslovne ideje, bo podjetništvo dober izhod. V timskem pristopu k razvijanju poslovne ideje vidimo priložnosti za brezposelne, za katere v napovedih zaposlovanja na videz ne kaže najbolje, saj lahko prispevajo svoj vidik k razvoju in prodaji produkta. Pomembno je sodelovanje,« so pojasnili na zavodu.