Tiskane izdaje
Ekonomistka Jerneja Oblak je verjetno ena zelo redkih Slovenk, če ne edina, ki že krepko čuti olimpijsko vzdušje v Rio de Janeiru. Tam je leto in pol, za zdaj ena od 20 predstavnikov Eventima, edina iz naše države, in se ukvarja z vzpostavljanjem infrastrukture v povezavi z izdajanjem vstopnic na prizoriščih olimpijskih iger.
»Projekt je dobilo matično podjetje v Nemčiji in povabili so me, da se pridružim ekipi. Na začetku nas je bilo sedem, do olimpijskih iger oziroma med njimi, ko se nam bodo pridružili tudi prodajalci vstopnic, nas bo kakih 1500,« pravi Jerneja, za katero pa to ni prva olimpijska izkušnja.
Začela je v Sočiju
Podjetje, za katerega dela, je posel z vstopnicami dobilo že za zimske igre v Sočiju, prijavila se je na razpis, a ni bila izbrana v začetno ekipo, pridružila pa se ji je zadnji mesec. Prepričana je, da je tam z odnosom do dela naredila dober vtis na ljudi v podjetju, ki so izbirali kandidate za delo na olimpijskih igrah v Braziliji.
»Pa najbrž tudi zaradi znanja in izkušenj na področju vstopnic, tako na koncertnem kot športnem področju, pa seveda pripravljenost za delo v tujini,« je iskala razloge, da je dobila to zanimivo delo in dodala, da je v majhnem slovenskem prostoru zelo malo priložnosti za velike dogodke. Pravzaprav je bil edini v njeni karieri evropsko prvenstvo v košarki pred nekaj leti, kjer je bila tehnična menedžerka, in takrat je prvič videla, kaj pomeni strukturiran projekt. V Eventimu je začela delati že kot študentka, najprej je prodajala vstopnice, z leti pa je napredovala do vodje oddelka promocij.
V Riu so že vzpostavili klicni center, pripravljajo informacijski in podporni sistem za prodajalce vstopnic na terenu, da bodo znali ukrepati, če bodo imeli težave, pripraviti je treba kanal, po katerem bodo sporočali morebitne težave, program mora omogočati tudi povratne informacije, vsak trenutek bo moralo biti jasno, kakšen je status neke težave, kdo jo obravnava, prodajalcem bodo seveda na voljo tudi informacije o tem, kateri dogodki so naslednji na sporedu na njihovem območju ..., je Jerneja naštevala naloge, s katerimi se ukvarjajo včasih tudi v 13-urnem delovniku.
»Zdaj še uživamo, med igrami bo vse še bolj dinamično. Obiskovala bom prodajna mesta in tam reševala stvari,« je povedala 35-letnica iz okolice Škofje Loke. To namerava početi kar s kolesom, čeprav bodo delavci s prepustnicami edini, ki se bodo v času tekmovanj smeli z avtomobili gibati na določenih območjih Ria.
Družina mora biti v drugem planu
Po olimpijskih igrah si želi delati na podobnih velikih projektih. »Ko enkrat okusiš nekaj takšnega, te potegne vase, je kot nekakšna droga. Res pa je, da je potrebnega veliko časa za priprave na dogodek, ki se potem odvrti v 14 dneh. Rezultata dela ne vidiš zelo hitro,« je pripomnila Jerneja in dodala, da človek, ki si želi početi takšne stvari, mora zasebno življenje, družino postaviti v drugi plan.
Konkretnih načrtov o nadaljnji karieri nima, preden bo pripravila kovčke za pot nazaj v Evropo, pa bo še naprej delala na tem, da bi lahko sodelovala na katerem od naslednjih velikih dogodkov. »Prve bodo igre Commonwealtha v Avstraliji,« je razkrila željo. Do konca olimpijskih iger ima še nekaj časa za mreženje. »Tu spoznavam ogromno ljudi, ki so že vrsto let v poslu, so stalni partnerji na tem tekmovanju. Treba se jim bo predstaviti in upam, da se pokaže kakšna priložnost.«
