Študente novačijo tudi tuji lovci na glave    

S tujimi lovci na glave in predstavniki mednarodnih podjetij se pogosto srečujejo na domačih tehniških fakultetah. Vendar so do njih nekoliko previdni, pojasnjujejo tako na fakulteti za strojništvo kot na fakulteti za računalništvo in informatiko ljubljanske univerze, saj so predvsem izobraževalna ustanova, ki mora skrbeti za razvoj stroke.

Tujcem kontaktnih podatkov svojih študentov ne dajejo, pojasnjuje tajnik strojne fakultete Tone Češnovar, jih pa povežejo z njimi, kadar so v igri raziskovalni projekti. Sicer 90 odstotkov študentov najde zaposlitev že med študijem.

»Povpraševanje po naših študentih je mnogo večje od ponudbe. Vsaj še enkrat toliko diplomantov bi potrebovali, da bi zadostili vsem potrebam,« opisuje tajnik, kar pomeni še dodatnih 400. Večino povpraševanja ustvarijo slovenska, a fakulteto mesečno obiskujejo tudi tuja podjetja.

Še pogosteje, tedensko, so prisotna na fakulteti za računalništvo. »Povpraševanje je strašansko. Podjetja ves čas iščejo programerje. Vsi študenti dobijo zaposlitev že med študijem, tudi tisti, ki ne doštudirajo, se zaposlijo v svoji panogi,« opažajo na fakulteti. Čeprav podjetij ne pripeljejo v predavalnico, večina sama najde stik s potencialnimi zaposlenimi.

Fakulteta jim to sicer omogoča s študentskim tehnološkim pospeševalnikom Garaža FRI, v katerem študenti razvijajo svoje ideje, podjetja oziroma partnerji pa lahko v njem v zameno za nekaj tisoč evrov donacije izvajajo svoje delavnice. Dobrobit je tako obojestranska – študenti se spoznajo z znanjem, izkušnjami in problemi industrije ter z dobljenimi sredstvi pokrijejo del opreme, licenc in drugih potrebščin, medtem ko sponzorji spoznajo potencialne kadre in kaj točno jih na izbranem področju zanima.

Prekinitev študija slaba za stroko

»Želimo si čim boljših študentov, ki končajo študij in se vpišejo na drugo in tretjo stopnjo. Mnogi ga ne končajo, ampak se zaposlijo, kar je slabo za stroko in fakulteto. Ta ima lahko zaradi tega manjši kadrovski bazen, iz katerega črpa asistente in profesorje,« pojasnjuje Miha Bejek, vodja službe za komuniciranje na fakulteti.

S pomočjo študentov se razvija tudi fakulteta, dodaja, saj je od svojega nastanka leta 1996, ko je imela devet raziskovalnih laboratorijev, do danes to število podvojila, saj so potrebe tako na fakulteti kot v gospodarstvu velike. Kot fakulteta jim sicer ne morejo pošiljati študentov, jim pa omogočajo, da oglašujejo študentsko delo pri njih.

Enako na svoji spletni strani v razdelku Iščem zaposlitev podjetjem omogočajo na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko mariborske univerze, kamor pripenjajo oglase za redno ali študentsko zaposlitev. Te jim večinoma pošiljajo različna slovenska podjetja, nekaj malega jih prejmejo iz Avstrije, pravi Pia Prebevšek, svetovalka za odnose z javnostmi. Z drugimi prošnjami podjetij za pomoč pri iskanju kadrov se ne srečujejo.

Oglasi most med delodajalci in študenti

Nekoliko drugačen način prikazovanja prostih del so že leta 2007 izbrali na ljubljanski fakulteti za fiziko in matematiko, ko so uvedli Zaposlitveno oglasno desko. Na spletu brezplačno objavljajo oglase, med katerimi so tudi tuji, vsakega pa po e-pošti posredujejo približno 1000 naročnikom – večinoma svojim študentom in diplomantom, razlaga Bernarda Golob Hribar, tajnica fakultete.

V zadnjem času opažajo strm porast oglasov za kadre z matematičnim in fizikalnim znanjem, zato je deska neprecenljiva pri prehodu njihovih študentov v gospodarstvo. »Hkrati nam daje pomemben vpogled v stanje na trgu in pomaga pri odločitvah glede naših programov in učnih načrtov,« še dodaja.

Neposrednih izkušenj z lovci na glave nimajo, bolj se osredotočajo na ustrezno izobraževanje za vstop na trg dela ali znanstveno-raziskovalno delo. Med drugim organizirajo še zaposlitvene sejme in predstavitve delodajalcev, ki delujejo v za fakulteto ključnih dejavnostih. Tudi sami opažajo, da večina že med šolanjem naveže stike s tistimi, pri katerih se kasneje zaposlijo.