Osnovnošolsko izobraženi s čedalje manj možnostmi za delo

Leta 2005 je imel vsak peti delavec osnovno šolo, lani še vsak deseti.

Objavljeno
25. april 2016 15.56
15.8.2009 Ljubljana, Slovenija. Zdravstveni delavci v avli Univerzitetnega klinicnega centra - UKC, v Ljubljani.FOTO:JURE ERZEN/Delo
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Na statističnem uradu so pred praznikom dela podrobneje analizirali podatke, povezane s trgom dela v letu 2015.

V Sloveniji je bilo lani od 804.600 delovno aktivnih oseb 89 odstotkov zaposlenih, ostali so bili samozaposleni. Četrtina zaposlenih je delala v predelovalnih dejavnostih, največji delež samozaposlenih, slabih 28 odstotkov, je bilo v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, sledili pa so jim samozaposleni v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, kjer jih je delalo 12 odstotkov.

Polovica zaposlenih je delovnih migrantov

Povprečna starost zaposlenih je bila malo manj kot 42 let, in sicer so bile ženske v povprečju slabega pol leta starejše. V primerjavi z letom 2005 se je bistveno spremenila izobrazbena struktura zaposlenih, predvsem na račun najnižje izobraženih.

Decembra 2015 je v primerjavi z istim mesecem leta 2014 delalo 3686 ljudi več. Največ delovnih mest so odprli v Zasavski regiji, kjer je bila rast 26-odstotna. Tako je bilo ob koncu lanskega leta tam 11.880 delovnih mest. V Posavju pa se je število zaposlenih povečalo za šest odstotkov na 19.143. Edino na Koroškem je bilo delovnih mest manj, in to za dober odstotek. V regiji je tako delalo 20.176 ljudi.

Povprečna mesečna neto plača je bila v Sloveniji v 2015 realno za 3,5 odstotka višja kot leta 2008 in je znašala 1013,23 evra. Po podatkih iz leta prej je dve tretjini zaposlenih prejemalo mesečne dohodke, ki so ob koncu leta pomenili podpovprečen znesek. Približno deset odstotkov delavcev je prejemalo do 825 evrov bruto, vsak peti med njimi je bil zaposlen v predelovalni dejavnosti. Deset odstotkov zaposlenih je prejemalo bruto plačo najmanj 2660 evrov, prav tako petina med njimi je bila zaposlena v predelovalni dejavnosti.

Približno polovica vseh delovno aktivnih se je lani vsak dan vozila na delovno mesto v drugo občino, približno 18 odstotkov pa v drugo regijo.

Delodajalci v teh dejavnostih so lani iskali največ delavcev, in sicer so skupaj razpisali približno 9600 prostih delovnih mest.

Največji delež brezposelnih med najmlajšimi

Brezposelnih je bilo lani nekaj več kot 112.700, stopnja registrirane brezposelnosti je bila malo nad 12-odstotna, v Pomurju in Zasavju približno vsak tretji. Največ iskalcev dela je bilo v starostni skupini 15-24 let, in sicer vsak četrti posameznik te generacije, ki se ni šolal. V Pomurju in Zasavju, v skupini 25-29 let je bil brez dela vsak peti. Največ brezposelnih, 26 odstotkov, je imelo osnovnošolsko izobrazbo.