Več ženske energije bi bilo dobro za gospodarstvo

Čeprav se razlike zmanjšujejo, zastopanost žensk na vodilnih delovnih mestih še vedno zelo zaostaja za moškimi.

Sun, 06.03.2016, 20:00

Spodbujanje enakosti spolov – v tem primeru izboljševanje pogojev za udeležbo in tekmovanje žensk na trgu dela – bi svetovnemu gospodarstvu lahko omogočilo povečanje rasti, ki se v prihodnjem desetletju meri v bilijonih dolarjev, v eni nedavnih študij trdi svetovalna družba McKinsey.

Če bi si vse države prizadevale, da položaj žensk uredijo (ali vsaj približajo) najboljšim praksam v svoji regiji, bi se do leta 2025 svetovni BDP lahko povečal za 11 odstotnih točk več, kot če bomo sledili do zdaj uveljavljenim scenarijem. Izraženo v denarju to pomeni do 12 bilijonov dolarjev višji svetovni BDP leta 2025. Povedano še drugače: več kot tisoč dolarjev na Zemljana na leto.

Največji potencial za rast imajo v deželah, kjer je položaj žensk v ekonomskem svetu zdaj izrazito slabši s položajem in možnostmi, ki se odpirajo moškim. Indija bi z večjim vključevanjem žensk svoj BDP lahko zvišala za 16 odstotkov, Latinska Amerika za 14 in Kitajska za 12 odstotkov. Tudi v tradicionalnih razvitih gospodarstvih Evrope ter Vzhodne in Jugovzodne Azije, ki imajo zdaj prednost pri vpetosti žensk v gospodarsko življenje, bi lahko bili pozitivni učinki od osem- do devetodstotni.

Statistika zaznava zanimive razlike

V Sloveniji je zdaj nekaj več kot 363.500 delovno aktivnih žensk, od tega je 92 odstotkov zaposlenih in osem odstotkov samozaposlenih. Predstavljajo 45,2 odstotka vseh delovno aktivnih, kažejo podatki Sursa. Po merilu vključnosti žensk na trg dela sodi Slovenija med razvite države, saj presega povprečje v OECD. Vseeno pa ženske povprečno na mesec zaslužijo 89 evrov manj kot moški.

Konec leta 2015 so ženske številčno prevladovale v 182 poklicnih skupinah. Največ jih je opravljalo poklic prodajalke. Njihov delež se povečuje tudi v nekaterih poklicih, ki so nekoč veljali za zelo moške: decembra 2005 je bilo v Sloveniji 13,4 odstotka policistk, decembra 2015 pa za 3,4 odstotne točke več.

Na vodilnih mestih so še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Pred desetimi leti jih je bilo med generalnimi direktorji in člani uprav družb 21,8 odstotka, konec leta 2015 pa za 2,8 odstotne točke več.

Stopnja registrirane brezposelnosti je pri ženskah v zadnjih 15 letih višja kot med moškimi, vendar se razlika zmanjšuje. Leta 2015 je bila za ženske 13,7-odstotna, za moške 11,1-odstotna; najnižja je bila med ženskami v gorenjski (9,4 odstotka), najvišja pa med ženskami v pomurski statistični regiji (22,2 odstotka).

Njihova povprečna mesečna bruto plača je leta 2014 znašala 1589 evrov in od povprečne mesečne bruto plače moških (1678 evrov) je bila povprečno nižja za več kot pet odstotkov. Ta razlika je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (plače žensk v teh dejavnostih so bile povprečno za 25,3 odstotka ali 699 evrov nižje od plač moških). Gre za povprečja; razlike nastajajo tudi zaradi različnih izobrazbenih, poklicnih in starostnih struktur, opozarjajo na Sursu.

V treh dejavnostih pa so bile plače žensk povprečno višje od plač moških, in sicer v preskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja (za 16,4 odstotka ali 244 evrov), gradbeništvu (za 14,9 odstotka ali 186 evrov) ter prometu in skladiščenju (za 11,5 odstotka ali 167 evrov). V teh dejavnostih so bile ženske v manjšini, opravljale pa so večinoma bolje plačana dela.

Kako uspešno preteči maraton?

Na podobne razlike, ki »vztrajajo« povsod po svetu, kljub uradnim politikam za izenačevanje možnosti spolov na trgu dela, opozarja tudi McKinsey. Ženske so slabše zastopane predvsem v vodstvenih strukturah podjetij. Tudi za zahtevnejša delovna mesta velja, da je na vstopni točki žensk približno toliko kot v splošni delovno aktivni oziroma zaposleni populaciji – od 42 do 45 odstotkov. Med napredovanjem po hierarhični lestvici pa jih je vse manj, na vodilnih pozicijah v upravah podjetij je le še od 16 do 17 odstotkov žensk.

Zakaj je napredek v izenačevanju položaja spolov v gospodarskem življenju tako težko doseči? McKinsey ugotavlja, da je pomembno tudi zaznavanje tega problema. S trditvijo, da imajo ženske več težav pri napredovanju, tudi če imajo enake sposobnosti in kvalifikacije kot njihovi moški kolegi, se je, na primer, v anketi strinjalo 93 odstotkov žensk in le 58 odstotkov moških. Poleg tega je poslovna kultura takšna, da moške pogosto spodbuja k sprejemanju izzivov (in večjih obremenitev), ki jih prinaša napredovanje v karieri. »Ženski pa se velikokrat zdi, da ji govorijo: 'Maraton je res dolg. Želiš v resnici teči? Kaj si nekega dne ne želiš otrok?'« je povedala Sheryl Sandberg, članica upravnega odbora Facebooka.

Revija Forbes pa poroča o zanimivem fenomenu: informacijska tehnologija nadomešča znanje nekoč stabilnih delovnih mest, na račun avtomatizacije pa nastaja primanjkljaj v medosebnih odnosih. Prihodnost naj bi tako poudarjala sposobnost skrbi za druge, ki je računalnik ne zmore. Gre za osebni pristop, prijaznost, empatijo, pripravljenost za mentorstvo in socialne spretnosti – to pa so osebnostne lastnosti, ki jih pogostje povezujemo z ženskami. Veliko žensk je že zdaj zaposlenih na tovrstnih delovnih mestih, potreba po takšnih sposobnostih pa bo le še vse večja.

»Seveda delodajalci izbirajo po spolu. Nekatere ženske lastnosti so primernejše za nekatere delovne sredine, nekatere moške za druge. A to pomeni samo, da delodajalci vedno zaposlujejo človeka. Tistega človek, ki najbolj sodi k njim. Kar je resnično pomembno, je dejstvo, da izberejo kandidata, ki se odlično vklopi v ekipo, ki ima osebne lastnosti, ustrezne podjetju in prinese dodatno vrednost podjetju,« v zvezi s s tem pravi Zoran Savin, direktor agencije Mojedelo.com

Prijavi sovražni govor